Kazalo
223 odnosi: Afriška cibetovka, Alfonz Gspan (naravoslovec), Alpski kozliček, Atrax robustus, Avtohemoragija, Azijski ambrozijski podlubnik, Azijski kozliček, Ščipalci, Ščurki, Širokonosi koprivov rilčkar, Škrjančar, Škrlatna lilijevka, Škrlatni kukuj, Španska muha, Želvaste stenice, Žitni brzec, Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke, Živi svet v Triglavskem narodnem parku, Žuželčje krilo, Žuželke, Žukov, Žukovski, Čreslov cvet, Črni zalubnik, Bacillus thuringiensis, Bakreni krešič, Batrahotoksin, Beauveria bassiana, Belojača, Biološki nadzor škodljivcev, Bioluminiscenca, Biomimetika, Božidar Drovenik, Borova polonica, Botanični slovar, Brezov krasnik, Buba, Bukov kozliček, Celebeški nartničar, Charles Darwin, Cosmisoma persimile, Cryptolaemus montrouzieri, Cylindropuntia acanthocarpa, Dimnikarski žagovinar, Drobnovratnik, Dvojnonoge, Dvopikčasta polonica, Dvozobi borov lubadar, Emus hirtus, Entomofilija, ... Razširi indeks (173 več) »
Afriška cibetovka
Afriška cibetovka (znanstveno ime Civettictis civetta) je velika Viverridae (cibetovke), ki izvira iz podsaharske Afrike, kjer velja za navadno in široko razširjena v gozdovih in sekundarnih gozdovih.
Poglej Hrošči in Afriška cibetovka
Alfonz Gspan (naravoslovec)
Alfonz vitez pl.
Poglej Hrošči in Alfonz Gspan (naravoslovec)
Alpski kozliček
Alpski kozliček ali planinski kozliček ali planinski kozloček (znanstveno ime Rosalia alpina) je velik hrošč iz družine kozličkov (Cerambycidae), ki ga prepoznamo po njegovem značilnem vzorcu obarvanosti.
Poglej Hrošči in Alpski kozliček
Atrax robustus
Atrax robustus je agresiven in zelo strupen pajek iz družine Hexathelidae, ki prebiva na širšem območju Sydneya v Avstraliji.
Poglej Hrošči in Atrax robustus
Avtohemoragija
Polonica izvaja avtohemoragijo (rumena kaplja) Avtohemoragija ali refleksna krvavitev je pojav, pri katerem žival namenoma sproži izliv hemolimfe oz.
Poglej Hrošči in Avtohemoragija
Azijski ambrozijski podlubnik
Azijski ambrozijski podlubnik (znanstveno ime Xylosandrus crassiusculus)je vrsta hroščev iz družine pravih rilčkarjev, ki izvira iz Azije, postal pa je invazivna vrsta tako v Afriki, kot tudi v obeh Amerikah, Evropi in Oceaniji.
Poglej Hrošči in Azijski ambrozijski podlubnik
Azijski kozliček
Azijski kozliček (znanstveno ime Anoplophora glabripennis) je vrsta hrošča iz družine kozličkov, izvorno razširjena v Vzhodni Aziji, ki je bila konec 20.
Poglej Hrošči in Azijski kozliček
Ščipalci
Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Hrošči in Ščipalci
Ščurki
Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.
Poglej Hrošči in Ščurki
Širokonosi koprivov rilčkar
Širokonosi koprivov rilčkar (znanstveno ime Phyllobius pomaceus) je vrsta pravih rilčkarjev, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Hrošči in Širokonosi koprivov rilčkar
Škrjančar
Škrjánčar (tudi ostríž, znanstveno ime Falco subbuteo) je ujeda iz družine sokolov.
Poglej Hrošči in Škrjančar
Škrlatna lilijevka
Škrlatna lilijevka (tudi samo lilijevka, znanstveno ime Lilioceris lilii) je vrsta hrošča iz družine lepencev, izvorno razširjena po Evraziji in delu Severne Afrike ter znana predvsem po tem, da se prehranjuje z lilijami, zaradi česar ima predvsem v Severni Ameriki, kamor jo je zanesel človek, status škodljivca v nasadih teh okrasnih rastlin.
Poglej Hrošči in Škrlatna lilijevka
Škrlatni kukuj
Škrlatni kukuj (znanstveno ime Cucujus cinnaberinus) je redka vrsta hroščev iz družine kukujev, ki je razširjena po Evropi.
Poglej Hrošči in Škrlatni kukuj
Španska muha
Španska muha (znanstveno ime Lytta vesicatoria) je ljudsko ime za hrošča iz družine priščnjakov in travnic (Meloidae), ki je razširjen po Južni in Srednji Evropi.
Poglej Hrošči in Španska muha
Želvaste stenice
Želvaste stenice (znanstveno ime Scutelleridae) so družina rastlinojedih stenic, v katero uvrščamo približno 450 znanih vrst, razširjenih predvsem po tropskih in subtropskih predelih sveta.
Poglej Hrošči in Želvaste stenice
Žitni brzec
Žitni brzec (znanstveno ime Zabrus tenebrioides) je vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je razširjena po Evropi in Bližnjem vzhodu.
Poglej Hrošči in Žitni brzec
Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke
Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke je divji svet, ki vključuje floro in favno ter njihove naravne habitate.
Poglej Hrošči in Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke
Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Alpski kozorog (''Capra ibex'') se človekove bližine ne boji. To je tudi vzrok, da so jih v Alpah sredi 19.stoletja skoraj iztrebili. Prvih 15 kozorogov so leta 1964 naselili v dolino Zadnjice v Trenti. Živi svet v Triglavskem narodnem parku je prisoten v ostrem visokogorju s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah je življenju bolj naklonjeno prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.
Poglej Hrošči in Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Žuželčje krilo
porečnikov (Gomphidae) majskega hrošča Krila žuželk so parni izrastki žuželčjega zunanjega skeleta, ki jim omogočajo letenje.
Poglej Hrošči in Žuželčje krilo
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Hrošči in Žuželke
Žukov
Žukov ali Žukova, oziroma Žukava imajo več pomenov.
Poglej Hrošči in Žukov
Žukovski
Žukovski ali Žukovska imata več pomenov.
Poglej Hrošči in Žukovski
Čreslov cvet
Čreslov cvet (znanstveno ime Fuligo septica) je vrsta sluzavke izrazito žvepleno rumene barve.
Poglej Hrošči in Čreslov cvet
Črni zalubnik
Črni zalubnik (znanstveno ime Hylastes ater) je vrsta hrošča iz družine pravih rilčkarjev.
Poglej Hrošči in Črni zalubnik
Bacillus thuringiensis
Bacillus thuringiensis (tudi Bt) je vrsta paličastih grampozitivnih bakterij, ki živijo v zemlji in se pogosto uporabljajo kot biološki insekticid.
Poglej Hrošči in Bacillus thuringiensis
Bakreni krešič
Bakreni krešič (znanstveno ime Carabus cancellatus) je vrsta krešičev, ki so prisotni tudi v Sloveniji.
Poglej Hrošči in Bakreni krešič
Batrahotoksin
Batrahotoksini ali BTX (iz in) so zelo močni nevrotoksični in kardiotoksični steroidni alkaloidi, prisotni v različnih vrstah strupenih žab ter v določenih vrstah ptic pevk in hroščev.
Poglej Hrošči in Batrahotoksin
Beauveria bassiana
Beauveria bassiana je entomopatogena gliva, ki se v naravi pojavlja v zemlji po celem svetu in deluje kot parazit na različnih vrstah členonožcev.
Poglej Hrošči in Beauveria bassiana
Belojača
Belojača je 550 m dolga izvirna vodna kraška jama na območju Haloz.
Poglej Hrošči in Belojača
Biološki nadzor škodljivcev
mrzlice denga Biološki nadzor škodljivcev oz.
Poglej Hrošči in Biološki nadzor škodljivcev
Bioluminiscenca
kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.
Poglej Hrošči in Bioluminiscenca
Biomimetika
Bíomimétika, tudi bíomimikríja je veda, ki išče navdih in se ukvarja s posnemanjem narave in njenih modelov, sistemov, procesov in elementov pri reševanju človeških problemov.
Poglej Hrošči in Biomimetika
Božidar Drovenik
Božidar Drovenik, slovenski entomolog, * 16. februar 1940, Celje.
Poglej Hrošči in Božidar Drovenik
Borova polonica
Borova polonica (znanstveno ime Exochomus quadripustulatus) je vrsta polonic, ki je razširjena po večini Evrope in Bližnjega vzhoda.
Poglej Hrošči in Borova polonica
Botanični slovar
Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.
Poglej Hrošči in Botanični slovar
Brezov krasnik
Brezov krasnik (znanstveno ime Agrilus anxius) je vrsta hrošča iz družine krasnikov, ki je drevesni škodljivec.
Poglej Hrošči in Brezov krasnik
Buba
metulja, vzeta iz kokona Buba je stopnja v razvoju tistih žuželk, ki gredo v prehodu med ličinko in odraslo živaljo skozi proces popolne preobrazbe.
Poglej Hrošči in Buba
Bukov kozliček
Bukov kozliček (znanstveno ime Morimus funereus) je v Sloveniji zavarovana vrsta hrošča iz družine kozličkov.
Poglej Hrošči in Bukov kozliček
Celebeški nartničar
Celebeški nartničar (znanstveno ime Tarsius tarsier) je vrsta majhne polopice, ki prebiva na nekaterih otokih v Jugovzhodni Aziji. Je tipska vrsta za rod nartničarjev. Aktiven je ponoči, prehranjuje pa se povečini z žuželkami. Zaradi izsekavanja gozdov, predvsem dreves, obraslih s smokvovci, spada med ogrožene vrste.
Poglej Hrošči in Celebeški nartničar
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Poglej Hrošči in Charles Darwin
Cosmisoma persimile
Cosmisoma persimile je vrsta hrošča iz družine kozličkov (Cerambycidae).
Poglej Hrošči in Cosmisoma persimile
Cryptolaemus montrouzieri
Cryptolaemus montrouzieri je majhen avstralski hrošč iz skupine polonic, kamor spada tudi splošno znana pikapolonica.
Poglej Hrošči in Cryptolaemus montrouzieri
Cylindropuntia acanthocarpa
Cylindropuntia acanthocarpa je prezimna vrsta valjastih opuncij, ki jih imenujejo čola (cholla).
Poglej Hrošči in Cylindropuntia acanthocarpa
Dimnikarski žagovinar
Dimnikarski žagovinar (znanstveno ime Monochamus saltuarius) je vrsta vsejedih hroščev iz družine kozličkov, ki je razširjena po skoraj vsej Evropi, od vzhodnih Alp pa vse do Koreje in Japonske na vzhodu.
Poglej Hrošči in Dimnikarski žagovinar
Drobnovratnik
Drobnovratnik (znanstveno ime Leptodirus hochenwartii, pogosto zapisan tudi kot L. hohenwarti), edina vrsta iz rodu Leptodirus (grško leptos - ozek, deiros - vrat), je prvi opisani jamski hrošč na svetu.
Poglej Hrošči in Drobnovratnik
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Hrošči in Dvojnonoge
Dvopikčasta polonica
Dvopikčasta polonica (znanstveno ime Adalia bipunctata) je mesojeda vrsta polonic, ki je razširjena po celi holarktiki.
Poglej Hrošči in Dvopikčasta polonica
Dvozobi borov lubadar
Dvozobi borov lubadar (znanstveno ime Pityogenes bidentatus) je evropska vrsta lubadarjev, ki je razširjena tudi v Sloveniji in predstavlja škodljivca v sestojih bora in smreke.
Poglej Hrošči in Dvozobi borov lubadar
Emus hirtus
Emus hirtus je vrsta hroščev kratkokrilcev, ki je razširjena po južni in osrednji Evropi.
Poglej Hrošči in Emus hirtus
Entomofilija
Entomofilija (manj ustrezno entomogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo žuželke.
Poglej Hrošči in Entomofilija
Entomologia Carniolica
Entomologia Carniolica exhibens insecta Carnioliae indigena et distributa in ordines, genera, species, varietates.
Poglej Hrošči in Entomologia Carniolica
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Poglej Hrošči in Entomologija
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Hrošči in Evolucija
Feromon
žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Feromoni (grško: phero - nositi + hormân - spodbujati, poganjati) so kemični signali, ki ga v izredno majhnih količinah izločajo določeni organizmi in sprožijo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov.
Poglej Hrošči in Feromon
Fižolar
Fižolar ali fižolov hrošč (znanstveno ime Acanthoscelides obtectus) je vrsta hroščev, ki velja za skladiščnega škodljivca, predvsem na fižolu.
Poglej Hrošči in Fižolar
Gömböc
legi sličica 4,5 metra visok kip gömböca v četrti Corvin, Budimpešta, 2017 Gömböc je konveksno trirazsežno homogeno geometrijsko telo, ki ima, ko stoji na ravni ploskvi, le eno samo stabilno in eno nestabilno točko ravnotežja.
Poglej Hrošči in Gömböc
Grammostola rosea
Grammostola rosea je talna vrsta ptičjega pajka, ki živi v Čilu, Boliviji in Argentini.
Poglej Hrošči in Grammostola rosea
Grbavi pesni mrhar
Grbavi pesni mrhar (znanstveno ime Aclypea opaca) je holarktična vrsta hrošča iz družine mrharjev, ki je razširjena po Evropi, severni Aziji (razen Kitajske) in Severni Ameriki.
Poglej Hrošči in Grbavi pesni mrhar
Harlekinska polonica
Harlekinska polonica (znanstveno ime Harmonia axyridis) je vrsta polonice, izvorno razširjena v Vzhodni Aziji, ki so jo v začetku 20.
Poglej Hrošči in Harlekinska polonica
Harpaphe haydeniana
Harpaphe haydeniana, znana tudi kot cianidna kačica, je vrsta dvojnonoge iz družine Xystodesmidae, ki prebiva v vlažnih gozdovih na pacifiški obali Severne Amerike, od Kalifornije do Britanske Kolumbije in Aljaske.
Poglej Hrošči in Harpaphe haydeniana
Hemolimfa
Hemolímfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj.
Poglej Hrošči in Hemolimfa
Herkul (hrošč)
Herkul (znanstveno ime Dynastes hercules) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po tropskih gozdovih Srednje Amerike, Malih Antilov in severnega dela Južne Amerike.
Poglej Hrošči in Herkul (hrošč)
Hiperparazit
pmid.
Poglej Hrošči in Hiperparazit
Hitin
molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.
Poglej Hrošči in Hitin
Hitlerjev brezokec
Hitlerjev brezokec (znanstveno ime Anophthalmus hitleri) je jamski hrošč iz družine krešičev (Carabidae), slovenski endemit, ki so ga odkrili samo v nekaj jamah na Celjskem.
Poglej Hrošči in Hitlerjev brezokec
Hrastov kozliček
Hrastov kozliček ali strigoš (znanstveno ime Cerambyx cerdo) je v Sloveniji zavarovana vrsta hrošča iz družine kozličkov.
Poglej Hrošči in Hrastov kozliček
Hrastov semenar
Hrastov semenar (znanstveno ime Curculio glandium) je vrsta pravih rilčkarjev, ki velja za škodljivca v hrastovih gozdovih.
Poglej Hrošči in Hrastov semenar
Hrošč (razločitev)
Hrošč je lahko.
Poglej Hrošči in Hrošč (razločitev)
Ifrita kowaldi
Ifrita kowaldi je majhna žužkojeda ptica iz reda pevcev, endemična v deževnih gozdovih na Novi Gvineji.
Poglej Hrošči in Ifrita kowaldi
Isotomus speciosus
Isotomus speciosus je vrsta hrošča iz družine kozličkov, razširjena po Srednji in Jugovzhodni Evropi do Kavkaza na meji z Jugozahodno Azijo.
Poglej Hrošči in Isotomus speciosus
Jablanov cvetožer
Jablanov cvetožer (znanstveno ime Anthonomus pomorum) je hrošček iz družine pravih rilčkarjev, ki velja za škodljivca, saj njegove ličinke napadajo cvetove jablan.
Poglej Hrošči in Jablanov cvetožer
Jagodni semenar
Jagodni semenar ali rjavonogi brzec (znanstveno ime Harpalus rufipes) je vrsta talnega hrošča iz družine krešičev, ki je domoroden v Evropi.
Poglej Hrošči in Jagodni semenar
Japonski hrošč
Japonski hrošč (znanstveno ime Popillia japonica) je vrsta hroščev, ki velja za škodljivca kulturnih rastlin, izvira pa iz Japonske.
Poglej Hrošči in Japonski hrošč
Jesenov krasnik
Jesenov krasnik (znanstveno ime Agrilus planipennis) je vrsta hrošča iz družine krasnikov, ki je drevesni škodljivec.
Poglej Hrošči in Jesenov krasnik
Jetrnik
Jetrnik (znanstveno ime Hepatica) je rod rastlin iz družine zlatičevk.
Poglej Hrošči in Jetrnik
Kantaridin
Kantaridín (grško kántharos – hrošč, mehkužec) je strupeni terpenoid, ki ga izloča mnogo vrst hroščev, med katerimi je najbolj znana španska muha (Lytta vesicatoria).
Poglej Hrošči in Kantaridin
Kek (mitologija)
Kek je bil poosebljenje prvobitne teme (egipčansko kkw sm3w) v staroegipčanski hermopolski ogdoadski teoriji o nastanku sveta.
Poglej Hrošči in Kek (mitologija)
Kitajski kozliček
Kitajski kozliček (znanstveno ime Anoplophora chinensis) je vrsta hrošča iz družine kozličkov, izvorno razširjena v Koreji, na Kitajskem in na Japonskem, kjer velja za velikega škodljivca sadnega drevja.
Poglej Hrošči in Kitajski kozliček
Kožekrilci
Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.
Poglej Hrošči in Kožekrilci
Koleopter
Koleopter (- hrošč) je tip VTOL zrakoplova, ki lahko vzleti in pristane vertikalno.
Poglej Hrošči in Koleopter
Koloradski hrošč
Koloradski hrošč (znanstveno ime Leptinotarsa decemlineata), nekdaj krompirjeva zlatica, je hrošč iz družine lepencev, ki je eden največjih škodljivcev na krompirju.
Poglej Hrošči in Koloradski hrošč
Koprofagi
Koprofagi (tudi rekuperanti) so živali, ki se hranijo z iztrebki.
Poglej Hrošči in Koprofagi
Koprofagija
iztrebki. Koprofagija je prehranjevanje z iztrebki.
Poglej Hrošči in Koprofagija
Kostanjev semenar
Kostanjev semenar (znanstveno ime Curculio elephas) je vrsta pravih rilčkarjev, ki velja za škodljivca na pravem kostanju (Castanea sativa).
Poglej Hrošči in Kostanjev semenar
Kozaki (razločitev)
Kozaki so lahko.
Poglej Hrošči in Kozaki (razločitev)
Kozlički
Kozlički (znanstveno ime Cerambycidae) so velika družina hroščev, v katero uvrščamo približno 35.000 danes znanih vrst, razširjenih po vsem svetu.
Poglej Hrošči in Kozlički
Krajinski park Boč - Donačka gora
Boč, saj po njem park tudi nosi ime. Leta 1962 so na Boč postavili 20 metrov visok jekleni razgledni stolp, tako da skupaj z njim meri 1000 m. Krajinski park Boč - Donačka gora leži v Bočkem pogorju in obsega širše območje Boča s Plešivcem.
Poglej Hrošči in Krajinski park Boč - Donačka gora
Krajinski park Goričko
Krajinski park Goričko je bil ustanovljen 9. oktobra 2003 in je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko – Őrség – Raab.
Poglej Hrošči in Krajinski park Goričko
Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa
Cerkev sv. Hieronima na zahodni strani Grmade, na vzhodnem pobočju Nanosa Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa so v občini Ajdovščina leta 1987 razglasili zaradi številnih botaničnih zanimivosti in naravne ohranjenosti.
Poglej Hrošči in Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa
Krešiči
Krešiči ali karabidi (znanstveno ime Carabidae) so velika družina hroščev, v katero uvrščamo prek 40.000 danes znanih vrst, razširjenih po vsem svetu.
Poglej Hrošči in Krešiči
Kresna noč
Kresna noč (pesniška zbirka) je pesniška zbirka Svetlane Makarovič.
Poglej Hrošči in Kresna noč
Kresnice (hrošči)
Kresnice (znanstveno ime Lampyridae) so družina hroščev, v katero uvrščamo približno 2000 danes znanih vrst, razširjenih v vlažnih tropskih in subtropskih predelih sveta.
Poglej Hrošči in Kresnice (hrošči)
Krilate žuželke
Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.
Poglej Hrošči in Krilate žuželke
Kriobiologija
Beseda kriobiologija dobesedno pomeni znanost o življenju na hladnih temperaturah.
Poglej Hrošči in Kriobiologija
Kruberjeva jama
Kruberjeva jama (abhazijščina: ҳou Aҳaҧы, gruzijščina: კრუბერის გამოქვაბული ali კრუბერის ღრმული, translit.: k'ruberis gamokvabuli ali k'ruberis ghrmuli, ruščina: Пеще́ра Кру́бера-Воро́нья; znana tudi kot Voronja jama) je druga najgloblja znana jama na Zemlji.
Poglej Hrošči in Kruberjeva jama
Kruhar
Kruhar (znanstveno ime Stegobium paniceum) je vrsta hrošča, razširjenega po celem svetu, ki je skladiščni škodljivec in se pogosto pojavlja v človeških bivališčih, kamor ga zanesemo s hrano.
Poglej Hrošči in Kruhar
Ksilomanan
Ksilomanan je novo odkrita molekula z delovanjem proti zmrzovanju, ki so jo našli v aljaškem hrošču vrste Upis ceramboides.
Poglej Hrošči in Ksilomanan
Kukavica
Kukavica (znanstveno ime Cuculus canorus) je ptič iz družine kukavic, ki gnezdi v Evropi in Aziji.
Poglej Hrošči in Kukavica
Ledena jama pri Kunču
Ledena jama pri Kunču je podzemna jama ledenica, v kateri se preko celotnega leta zadrži led, nahaja pa se v bližini opuščene kočevarske vasi Kunč v Kočevskem Rogu.
Poglej Hrošči in Ledena jama pri Kunču
Leopard
Leopard (znanstveno ime Panthera pardus) je velika mačka, ki živi v Afriki južno od Sahare in v južni Aziji (indijski leopard).
Poglej Hrošči in Leopard
Lepenci
Lepenci (tudi lepenjci; znanstveno ime Chrysomelidae) so velika družina vsejedih hroščev (Polyphaga), v katero uvrščamo okoli 35.000 opisanih vrst hroščev.
Poglej Hrošči in Lepenci
Leskov semenar
Leskov semenar (znanstveno ime Curculio nucum) je vrsta pravih rilčkarjev, ki velja za škodljivca v leskovih nasadih in je razširjen skoraj po celotni Evropi, od južne Švedske, Finske in Velike Britanije, pa vse do Sredozemlja.
Poglej Hrošči in Leskov semenar
Lisasti prisekanček
Lisasti prisekanček (znanstveno ime Hister quadrimaculatus) je vrsta hrošča iz družine prisekančkov.
Poglej Hrošči in Lisasti prisekanček
Listni zavrtač
Rov listnega zavrtača v listu; opazno je večanje širine rova z rastjo ličinke Listni zavrtač je žuželka, ki preživi del razvoja tako, da požira tkivo v notranjosti rastlinskega lista, med spodnjo in zgornjo povrhnjico.
Poglej Hrošči in Listni zavrtač
Luka Čeč
Spominska plošča Luki Čeču v Postojni Luka Čeč, slovenski jamar, začetnik slovenske speleologije, * 11. oktober 1785, Postojna, † 31. julij 1836.
Poglej Hrošči in Luka Čeč
Macesnova polonica
Macesnova polonica (znanstveno ime Aphidecta obliterata) je vrsta polonic, ki je razširjena po Evropa, evropskem delu Rusije, Kavkazu, Transkavkazu, Mali Aziji ter po delih Severne Amerike.
Poglej Hrošči in Macesnova polonica
Majski hrošč
Majski hrošč, tudi poljski majski hrošč (znanstveno ime Melolontha melolontha), je vrsta hroščev iz družine skarabejev, razširjena po Evropi in Mali Aziji.
Poglej Hrošči in Majski hrošč
Mali moškatnik
Mali moškatnik znanstveno ime Calosoma inquisitor) je vrsta plenilskih hroščev iz družine krešičev. Razširjen je po Severni Afriki in po Evropi do južne Skandinavije ter po delih Azije. V Sloveniji je pogost na toplejših legah in v svetlih gozdovih, kjer odrasli hrošči, ki so dobri letalci, lovijo gosenice v krošnjah dreves.
Poglej Hrošči in Mali moškatnik
Mali panjski hrošč
Mali panjski hrošč (znanstveno ime Aethina tumida) je vrsta hrošča iz družine sijajnikov, ki je škodljivec čebelje družine.
Poglej Hrošči in Mali panjski hrošč
Mali pasavec
Mali pasavec (znanstveno ime Zaedyus pichiy), pichi ali pigmejski pasavec je pasavec, ki izvira iz Argentine in Čila.
Poglej Hrošči in Mali pasavec
Mali rogač
Mali rogač (znanstveno ime Dorcus parallelipipedus) je vrsta hroščev iz družine rogačev, razširjena po skoraj vsej celinski Evropi, Sredozemlju in vzhodno do Srednje Azije.
Poglej Hrošči in Mali rogač
Maria Sibylla Merian
Maria Sibylla Merian, nemška naravoslovka in umetnica, * 2. april 1647, Frankfurt na Majni, † 13. januar 1717, Amsterdam.
Poglej Hrošči in Maria Sibylla Merian
Mate Hafner
Mate Hafner, slovenski pravnik, notar, ljubiteljski naravoslovec in publicist, * 25. avgust 1865, Dorfarje, † 31. julij 1946, Ljubljana.
Poglej Hrošči in Mate Hafner
Meglena ščitarka
Meglena ščitarka (znanstveno ime Cassida nebulosa) je vrsta hrošča iz družine lepencev, ki je razširjena po večini Evrope in je občasen škodljivec na pesi.
Poglej Hrošči in Meglena ščitarka
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Hrošči in Mehkužci
Menina planina
Menina planina je predalpska zakrasnela planota na nadmorski višini 1200–1450 mnm v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Poglej Hrošči in Menina planina
Mesosa nebulosa
Mesosa nebulosa je vrsta hrošča iz družine kozličkov, razširjena po večjem delu Evrope vzhodno do Kavkaza in po Sredozemlju.
Poglej Hrošči in Mesosa nebulosa
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Hrošči in Metulji
Mlinar (hrošč)
Mlinar (znanstveno ime Polyphylla fullo) je vrsta hroščev iz družine skarabejev, razširjena po Evropi, Severni Afriki in Mali Aziji.
Poglej Hrošči in Mlinar (hrošč)
Močvirski krešič
Močvirski krešič (znanstveno ime Carabus variolosus) je plenilska vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Hrošči in Močvirski krešič
Moškatni kozliček
Moškatni kozliček (znanstveno ime Aromia moschata) je vrsta hrošča iz družine kozličkov, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Hrošči in Moškatni kozliček
Modra šoja
Modra šoja (znanstveno ime Cyanocitta cristata) je ptica pevka in pripadnica družine vranov.
Poglej Hrošči in Modra šoja
Modri kozliček
Modri kozliček (znanstveno ime Callidium violaceum) je vrsta hroščev iz družine kozličkov.
Poglej Hrošči in Modri kozliček
Modri krešič
Modri krešič (znanstveno ime Carabus intricatus) je vrsta krešičev, ki je razširjena po Evropi in tudi v Sloveniji in je uvrščen na seznam zavarovanih živalskih vrst.
Poglej Hrošči in Modri krešič
Modrinka
Modrinka (znanstveno ime Zicrona caerulea) je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Evrazije in Severne Amerike.
Poglej Hrošči in Modrinka
Muholovka
Muholovka (znanstveno ime Dionaea muscipula) je mesojeda rastlina, ki uspeva v tleh, revnih s hranljivimi snovmi, kot so mokrišča.
Poglej Hrošči in Muholovka
Naravni rezervat Huda luknja, Špehovka, Pilanca
Naravni rezervat Huda luknja, Špehovka, Pilanca obsega sotesko Huda luknja s tremi jamami - Huda luknja, Špehovka in Pilanca.
Poglej Hrošči in Naravni rezervat Huda luknja, Špehovka, Pilanca
Narodni park Serengeti
right Narodni park Serengeti leži na meji med Kenijo in Tanzanijo v južni Afriki.
Poglej Hrošči in Narodni park Serengeti
Navadna čigra
Navadna čigra (znanstveno ime Sterna hirundo) je morska ptica iz družine galebov, ki gnezdi v zmernih in subarktičnih predelih Evrope, Azije in Severne Amerike, jeseni pa kot izrazita selivka zapusti gnezditveno območje ter prezimi v priobalnih tropskih in subtropskih območjih, predvsem na južni polobli.
Poglej Hrošči in Navadna čigra
Navadna tenčičarica
Navadna tenčičarica (znanstveno ime Chrysoperla carnea) je žuželka iz družine tenčičaric, razširjena po večjem delu severne poloble.
Poglej Hrošči in Navadna tenčičarica
Navadni govnač
Navadni govnač (znanstveno ime Geotrupes stercorarius) je vrsta hrošča iz družine govnačev, razširjena po večjem delu Evrope.
Poglej Hrošči in Navadni govnač
Navadni parketar
Navadni parketar (znanstveno ime Lyctus linearis) je vrsta hrošča iz družine trdoglavcev, eden najpogostejših lesnih škodljivcev v človeških bivališčih.
Poglej Hrošči in Navadni parketar
Navadni trdoglavec
Navadni trdoglavec (znanstveno ime Anobium punctatum) je vrsta hrošča iz družine trdoglavcev, eden najpogostejših lesnih škodljivcev v človeških bivališčih.
Poglej Hrošči in Navadni trdoglavec
Okasta polonica
Okasta polonica (znanstveno ime Anatis ocellata) je vrsta polonic, ki je razširjena po celi celinski Evropi, preko Rusije do osrednje Azije, kjer poseljuje Mongolijo, severno Kitajsko in Korejski polotok.
Poglej Hrošči in Okasta polonica
Opečnordeči vitki kozliček
Opečnordeči vitki kozliček (znanstveno ime Stictoleptura rubra) je vrsta hrošča iz družine kozličkov.
Poglej Hrošči in Opečnordeči vitki kozliček
Oranžnovrata sneženka
Oranžnovrata sneženka (znanstveno ime Cantharis obscura) je vrsta hroščev iz družine sneženk, ki je pogosta tudi v Sloveniji.
Poglej Hrošči in Oranžnovrata sneženka
Orjaška skolija
Orjaška skolija (znanstveno ime Megascolia maculata) je vrsta ozkopase ose iz družine skolij, razširjena po Sredozemlju in Zahodni Aziji.
Poglej Hrošči in Orjaška skolija
Orjaški krešič
Orjaški krešič ali povžarca ali krešič orjak (znanstveno ime Carabus gigas) je plenilska vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Hrošči in Orjaški krešič
Osamu Tezuka
Osamu Tezuka (手塚 治虫, r. 手塚 治; 3. november 1928 - 9. februar 1989) je bil japonski umetnik mange, risar in animator.
Poglej Hrošči in Osamu Tezuka
Osati kozliček
Osati kozliček (znanstveno ime Clytus arietis) je vrsta kozličkov iz rodu Clytus, ki uporablja mimikrijo, da se izogne plenilcem.
Poglej Hrošči in Osati kozliček
Osmerozobi smrekov lubadar
Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver (znanstveno ime Ips typographus) je vrsta lubadarjev, ki je razširjena od Evrope do Male Azije in delov Afrike ter predstavlja velikega škodljivca v smrekovih gozdovih.
Poglej Hrošči in Osmerozobi smrekov lubadar
Ovratniški plavač
Ovratniški plavač (znanstveno ime Graphoderus bilineatus) je vrsta hrošča iz družine kozakov, razširjena po Severni in Srednji Evropi.
Poglej Hrošči in Ovratniški plavač
Pahljačekrilci
Pahljačekrilci (znanstveno ime Strepsiptera, grško - streptos - zvit + pteron - krilo) so nenavaden red žuželk z okoli 610 opisanimi vrstami, ki zajedajo na drugih žuželkah.
Poglej Hrošči in Pahljačekrilci
Pekarski žagovinar
Pekarski žagovinar (znanstveno ime Monochamus galloprovincialis) je hrošč iz družine kozličkovBezark, Larry G..
Poglej Hrošči in Pekarski žagovinar
Pierre André Latreille
Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.
Poglej Hrošči in Pierre André Latreille
Pierre Léonard Vander Linden
Pierre Léonard Vander Linden, belgijski zdravnik in prirodoslovec, * 12. december 1797, Bruselj, Belgija, † 5. april 1831.
Poglej Hrošči in Pierre Léonard Vander Linden
Pitohui dichrous
Pitohui dichrous je strupena ptica pevka iz rodu Pitohui, ki prebiva na območju Nove Gvineje.
Poglej Hrošči in Pitohui dichrous
Pivška presihajoča jezera
Pivška presihajoča jezera so skupina večjih in manjših kotanj, v vlažnejšem delu leta napolnjenih z vodo, ki se nahaja v zgornji Pivški dolini.
Poglej Hrošči in Pivška presihajoča jezera
Ploščati hrošč
Ploščati hrošč (znanstveno ime Nemosoma elongatum) je hrošč iz družine Trogossitidae.
Poglej Hrošči in Ploščati hrošč
Poljski brzec
Poljski brzec (znanstveno ime Cicindela campestris) je vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je razširjena po Evropi, tudi po Sloveniji.
Poglej Hrošči in Poljski brzec
Polona Škrinjar
Polona Škrinjar, slovenska pisateljica, dramatičarka, * 16. september 1946, Ljubljana.
Poglej Hrošči in Polona Škrinjar
Polonice
Polonice (znanstveno ime Coccinellidae) so družina hroščev, v katero uvrščamo okoli 5.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Hrošči in Polonice
Prasketač
Prasketač (znanstveno ime Brachinus crepitans) je vrsta krešiča.
Poglej Hrošči in Prasketač
Pravi mrežekrilci
Pravi mrežekrilci (mrežekrilci v ožjem pomenu besede; znanstveno ime Neuroptera, grško - neuro - živec + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi vrstami.
Poglej Hrošči in Pravi mrežekrilci
Pravi rilčkarji
Slika rilčkarja pod elektronskim mikroskopom Pravi rilčkarji (znanstveno ime Curculionidae) so največja družina iz naddružine rilčkarjev, ki obsega več kot 60.000 vrst po celem svetu.
Poglej Hrošči in Pravi rilčkarji
Priščnjaki in travnice
Priščnjaki in travnice (znanstveno ime Meloidae) so družina hroščev, v katero je uvrščeno okoli 7.500 vrst.
Poglej Hrošči in Priščnjaki in travnice
Priskledništvo
Kravja čaplja, ''Bubulcus ibis'', je tipičen primer priskledništva. Sprehaja se po polju med govedi in konji, ter se prehranjuje z mrčesom, ki ga odganjajo živali na paši. Čaplja v tem odnosu pridobi, medtem ko na živino to ne vpliva. Priskledništvo ali komenzalízem (latinsko con - pri + mensa - miza) označuje razmerje dveh ali več organizmov, bodisi rastlin, živali ali rastlin in živali, pri katerem ima eden od organizmov (prisklednik ali komenzal) koristi, drugi (gostitelj) pa nima niti koristi niti škode.
Poglej Hrošči in Priskledništvo
Protiplenilska prilagoditev
aposematizma. Protiplenilske prilagoditve so evolucijske prilagoditve, ki pripomorejo pri obrambi organizma proti plenilcem (predatorjem).
Poglej Hrošči in Protiplenilska prilagoditev
Protizmrzovalni protein
Protizmrzovalni proteini (antifreeze proteins ali AFP) so polipeptidi, ki se nahajajo v določenih vretenčarjih, rastlinah, glivah ter bakterijah in omogočajo preživetje v okoljih s temperaturami pod zmrziščem.
Poglej Hrošči in Protizmrzovalni protein
Puščavnik (hrošč)
Puščavnik ali eremit (znanstveno ime Osmoderma eremita) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po Srednji Evropi in delih Severne ter Južne Evrope, ki živi skoraj izključno v starih drevesnih duplih, kjer se ličinke prehranjujejo z odmirajočim lesom.
Poglej Hrošči in Puščavnik (hrošč)
Raskavi pesni mrhar
Raskavi pesni mrhar (znanstveno ime Aclypea undata) je palearktična vrsta hrošča iz družine mrharjev, ki je razširjena po Evropi in velikem delu Azije.
Poglej Hrošči in Raskavi pesni mrhar
Rdeča sneženka
Rdeča sneženka (znanstveno ime Cantharis livida) je vrsta hroščev iz družine sneženk, ki je pogosta tudi v Sloveniji.
Poglej Hrošči in Rdeča sneženka
Rdečevrati mrhar
Rdečevrati mrhar (znanstveno ime Oiceoptoma thoracicum) je vrsta hrošča iz družine mrharjev, razširjena po skoraj vsej Evraziji.
Poglej Hrošči in Rdečevrati mrhar
Rdeči seznam IUCN izumrlih vrst
15.
Poglej Hrošči in Rdeči seznam IUCN izumrlih vrst
Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst
17.
Poglej Hrošči in Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst
Rdeči seznam IUCN potencialno ogroženih vrst
19.
Poglej Hrošči in Rdeči seznam IUCN potencialno ogroženih vrst
Rdeči seznam IUCN ranljivih vrst (Živali)
19.
Poglej Hrošči in Rdeči seznam IUCN ranljivih vrst (Živali)
Rdeči seznam IUCN skrajno ogroženih vrst
17.
Poglej Hrošči in Rdeči seznam IUCN skrajno ogroženih vrst
Repični bolhač
Repični bolhač (znanstveno ime Psylliodes chrysocephala) je škodljivec, ki največ škode povzroča na repni ogrščici.
Poglej Hrošči in Repični bolhač
Resava
Resava je ime za prostrane odprte površine, obrasle s travami in nizkim grmičevjem, kjer prevladujejo rastline, kot so vresa (Calluna), češminovke (Berberidaceae), borovnice in redko drevje, kot je breza.
Poglej Hrošči in Resava
Rjava čaplja
Rjava čaplja (znanstveno ime Ardea purpurea) je vrsta ptic iz družine čapelj (Ardeidae).
Poglej Hrošči in Rjava čaplja
Rjava sneženka
Rjava sneženka (znanstveno ime Rhagonycha fulva) je vrsta hroščev iz družine sneženk, ki je pogosta tudi v Sloveniji.
Poglej Hrošči in Rjava sneženka
Rjava trnovka
Rjava trnovka (znanstveno ime Picromerus bidens) je plenilska stenica, ki jo natančneje uvrščamo v družino ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Palearktike, od 64º severne zemljepisne širine do Severne Afrike in od Britanskega otočja do Kitajske.
Poglej Hrošči in Rjava trnovka
Rjavi smrekov kozliček
Rjavi smrekov kozliček (znanstveno ime Tetropium fuscum je hrošč iz družine kozličkovBezark, Larry G.. Dostopano 7. julija 2012..
Poglej Hrošči in Rjavi smrekov kozliček
Rog
Rog se lahko nanaša na.
Poglej Hrošči in Rog
Rogač
Rogač (tudi veliki rogač; znanstveno ime Lucanus cervus) je velik hrošč črno-rjave barve iz družine rogačev, ki živi v Južni, Srednji in Zahodni Evropi, opazili pa so ga tudi že v južnem delu Švedske, Angliji in vzhodno do Anatolije ter Sirije.
Poglej Hrošči in Rogač
Sadni koreninar
Sadni koreninar (znanstveno ime Capnodis tenebrionis) je vrsta hrošča iz družine krasnikov, ki je škodljivec sadnega drevja.
Poglej Hrošči in Sadni koreninar
Savo Brelih
Savo Brelih, slovenski zoolog, 5. maj 1927, Ljubljana, † 2. marec 2012, Ljubljana.
Poglej Hrošči in Savo Brelih
Sazan
Otok Sazan Sazan ali Sazanit (Sason) je manjši otok, ki leži na začetku Valonskega zaliva v Albaniji.
Poglej Hrošči in Sazan
Scopolijev kozliček
Scopolijev kozliček (znanstveno ime Cerambyx scopolii) je v Sloveniji zavarovana vrsta hrošča iz družine kozličkov.
Poglej Hrošči in Scopolijev kozliček
Sedempikčasta polonica
Sedempikčasta polonica ali pikapolonica (znanstveno ime Coccinella septempunctata) je najpogostejše evropska vrsta polonic, ki je razširjena po Evropi, Severni Afriki, Avstraliji, celotni Rusiji, Transkavkazu, osrednji Aziji, Bližnjem vzhodu, Indokini in vse do Japonske.
Poglej Hrošči in Sedempikčasta polonica
Seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah
Seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah.
Poglej Hrošči in Seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah
Seznam bioloških vsebin
Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Hrošči in Seznam bioloških vsebin
Seznam redov živali
Kategorija:Seznami živali.
Poglej Hrošči in Seznam redov živali
Seznam redov žuželk
Seznam živečih redov in višjih taksonomskih enot žuželk (znanstveno ime Insecta) po trenutno veljavni klasifikaciji.
Poglej Hrošči in Seznam redov žuželk
Seznam skupin hroščev
Seznam skupin hroščev klasificira podskupine v redu Coleoptera (hrošči) do nivoja družine glede na sistem v American Beetles, vol.
Poglej Hrošči in Seznam skupin hroščev
Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji
Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji je narejen na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki vsebuje poleg splošnih določil tudi dve prilogi.
Poglej Hrošči in Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji
Skarabej (mitologija)
Skarabej s Soncem iz grobnice Tutankamona Amulete s podobo skarabeja so polagali med ostalim na mumificirana trupla, katere naj bi boginja Maat tehtala proti peresu resnice (obdobje Nove države) Skarabêj je mitološka žival v obliki hrošča, ki so jo v staroegipčanski mitologiji častili kot simbol sonca, življenja in prerojenja, bila pa je tudi podoba sončnega boga Reja oziroma Kheprija.
Poglej Hrošči in Skarabej (mitologija)
Skarabeji
Skarabeji (znanstveno ime Scarabaeidae) so velika družina hroščev, v katero uvrščamo približno 28.000 danes znanih vrst, za katere je značilno, da imajo konice tipalnic oblikovane v podolgovate in ploščate lamele.
Poglej Hrošči in Skarabeji
Slavec
Slavec (znanstveno ime Luscinia megarhynchos) je ptič pevec iz družine muharjev, ki gnezdi v večjem delu Evrope, Zahodni in Srednji Aziji.
Poglej Hrošči in Slavec
Smrdlja
Smrdlja (znanstveno ime Bufo calamita) je krastača, ki živi na peščenih območjih Severne Evrope in je v Sloveniji uvrščena na Seznam zavarovanih živalskih vrst.
Poglej Hrošči in Smrdlja
Sobni hrošček
Sobni hrošček (znanstveno ime Anthrenus verbasci) je vrsta hrošča iz družine slaninarjev, razširjena po vsem svetu, ki jo pogosto najdemo v človekovih bivališčih, kjer se ličinke prehranjujejo z naravnimi vlakni različnih izdelkov in spravljeno hrano.
Poglej Hrošči in Sobni hrošček
Sončni medved
Sončni medved, tudi malajski medved (znanstveno ime Helarctos malayanus) je majhna zver iz družine medvedov, ki naseljuje tropske deževne gozdove Jugovzhodne Azije.
Poglej Hrošči in Sončni medved
Stenice
Steníce (znanstveno ime Heteroptera; iz grških besed hetero - različen in pteron - krilo, dobesedno raznokrilci) so podred polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 40.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Hrošči in Stenice
Stopno, Makole
Stopno je naselje v Občini Makole, na severovzhodu Slovenije.
Poglej Hrošči in Stopno, Makole
Strojar
Strojar (znanstveno ime Prionus coriarius) je ena največjih evropskih vrst kozličkov.
Poglej Hrošči in Strojar
Temnosiva sneženka
Temnosiva sneženka ali kovaček (znanstveno ime Cantharis fusca) je vrsta hroščev iz družine sneženk, ki je pogosta tudi v Sloveniji.
Poglej Hrošči in Temnosiva sneženka
Termogene rastline
Termogene rastline so skupina rastlin, ki so zmožne dvigniti svojo temperaturo nad temperaturo zraka v okolici.
Poglej Hrošči in Termogene rastline
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Hrošči in Tipalnica
Titan
Titan lahko pomeni.
Poglej Hrošči in Titan
Tobakar
Tobakar ali tobačni hrošč (znanstveno ime Lasioderma serricorne) je vrsta hrošča, ki velja za skladiščnega škodljivca, predvsem na tobaku.
Poglej Hrošči in Tobakar
Trirogi skarabej
Trirogi skarabej (znanstveno ime Typhaeus (Typhaeus) typhoeus) je vrsta hroščev iz družine govnačev, razširjena po Evropi in Severni Afriki ter prepoznavna predvsem po treh naprej obrnjenih trnih na oprsju pri samcih, ki jih ti uporabljajo pri medsebojnih spopadih.
Poglej Hrošči in Trirogi skarabej
Trtar
Trtar ali cigarar (znanstveno ime Byctiscus betulae) je od 6 do 9 mm dolg hrošček svetlikajoče modre, zelenkaste ali bakrene barve.
Poglej Hrošči in Trtar
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Hrošči in Turkmenistan
Usnjati krešič
Usnjati krešič (znanstveno ime Carabus coriaceus) je plenilska vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je razširjena po listnatih in mešanih gozdovih, tudi v Sloveniji.
Poglej Hrošči in Usnjati krešič
Velika Pasica
Velika Pasica je manjša kraška jama z vhodom na pobočju Krima v neposredni bližini vasi Gornji Ig.
Poglej Hrošči in Velika Pasica
Veliki detel
Veliki detel (znanstveno ime Dendrocopos major) je ptič iz družine žoln, ki gnezdi po večjem delu Evrazije in na skrajnem severu Afrike.
Poglej Hrošči in Veliki detel
Veliki moškatnik
Veliki moškatnik (znanstveno ime Calosoma sycophanta) je plenilska vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Hrošči in Veliki moškatnik
Veliki skovik
Veliki skovik (znanstveno ime Otus scops) je nočna ptica iz družine sov.
Poglej Hrošči in Veliki skovik
Veliki topolov kozliček
Veliki topolov kozliček (znanstveno ime Saperda carcharias) je hrošč iz družine kozličkov, ki je znan predvsem kot eden glavnih škodljivcev v nasadih topolov v Evropi.
Poglej Hrošči in Veliki topolov kozliček
Verigasti krešič
Verigasti krešič (znanstveno ime Carabus catenulatus) je endemična vrsta krešičev, ki je razširjena le v Evropi.
Poglej Hrošči in Verigasti krešič
Volnatoglavi osat
Volnatoglavi osat (znanstveno ime Cirsium eriophorum) je tudi več kot 2 m visoka bodeča dvoletnica, ki raste na apnenčastih tleh na prisojnih pobočjih ob robu gozdov in po gozdnih posekah.
Poglej Hrošči in Volnatoglavi osat
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Hrošči in Vrtnica
Zadlaška jama
Soteska pri Dantejevi jami leta 1913 Zadlaška jama, tudi Dantejeva jama, imenovana po vasi Zadlaz blizu Tolmina, je ena od mnogih jam, po katerih so se odtekale vode soškega ledenika.
Poglej Hrošči in Zadlaška jama
Zalubniki
Zalubniki, tudi podlubniki ali zavrtači (znanstveno ime Scolytinae), so poddružina hroščev, ki jo uvrščamo v družino pravih rilčkarjev, sestavlja pa jo okoli 6000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Hrošči in Zalubniki
Zbirateljstvo
Zbirateljstvo, s tujko kolekcionarstvo, je ljubiteljska ali profesionalna dejavnost posameznikov, društev in ustanov, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem raznih zbirk predmetov, umetniških del ali primerkov fosilov, mineralov, kamnin iz narave.
Poglej Hrošči in Zbirateljstvo
Zlata grozna listovka
Zlata grozna listovka ali zlata strupena žaba (znanstveno ime Phyllobates terribilis) je žaba iz družine podrevnic.
Poglej Hrošči in Zlata grozna listovka
Zlata minica
Zlata minica (znanstveno ime Cetonia aurata) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po vsej Evropi in Severni ter Srednji Aziji.
Poglej Hrošči in Zlata minica
Zlatikasti krešič
Zlatikasti krešič (znanstveno ime Carabus auronitens) je vrsta krešičev, ki je razširjena tudi v Sloveniji in je uvrščen na seznam zavarovanih živalskih vrst.
Poglej Hrošči in Zlatikasti krešič
Zlatopikasti moškatnik
Zlatopikasti moškatnik (znanstveno ime Calosoma auropunctatum) je plenilska vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je v Sloveniji uvrščena na seznam zavarovanih živalskih vrst.
Poglej Hrošči in Zlatopikasti moškatnik
Zoofilija (botanika)
Zoofilija (manj ustrezno zoogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo živali.
Poglej Hrošči in Zoofilija (botanika)
Zora Karaman
Zora Karaman, slovenska zoologinja, * 15. april 1907, Buje, † 10. december 1974, Ljubljana.
Poglej Hrošči in Zora Karaman
30. julij
30.
Poglej Hrošči in 30. julij
Prav tako znan kot Coleoptera, Hrošč.
, Entomologia Carniolica, Entomologija, Evolucija, Feromon, Fižolar, Gömböc, Grammostola rosea, Grbavi pesni mrhar, Harlekinska polonica, Harpaphe haydeniana, Hemolimfa, Herkul (hrošč), Hiperparazit, Hitin, Hitlerjev brezokec, Hrastov kozliček, Hrastov semenar, Hrošč (razločitev), Ifrita kowaldi, Isotomus speciosus, Jablanov cvetožer, Jagodni semenar, Japonski hrošč, Jesenov krasnik, Jetrnik, Kantaridin, Kek (mitologija), Kitajski kozliček, Kožekrilci, Koleopter, Koloradski hrošč, Koprofagi, Koprofagija, Kostanjev semenar, Kozaki (razločitev), Kozlički, Krajinski park Boč - Donačka gora, Krajinski park Goričko, Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa, Krešiči, Kresna noč, Kresnice (hrošči), Krilate žuželke, Kriobiologija, Kruberjeva jama, Kruhar, Ksilomanan, Kukavica, Ledena jama pri Kunču, Leopard, Lepenci, Leskov semenar, Lisasti prisekanček, Listni zavrtač, Luka Čeč, Macesnova polonica, Majski hrošč, Mali moškatnik, Mali panjski hrošč, Mali pasavec, Mali rogač, Maria Sibylla Merian, Mate Hafner, Meglena ščitarka, Mehkužci, Menina planina, Mesosa nebulosa, Metulji, Mlinar (hrošč), Močvirski krešič, Moškatni kozliček, Modra šoja, Modri kozliček, Modri krešič, Modrinka, Muholovka, Naravni rezervat Huda luknja, Špehovka, Pilanca, Narodni park Serengeti, Navadna čigra, Navadna tenčičarica, Navadni govnač, Navadni parketar, Navadni trdoglavec, Okasta polonica, Opečnordeči vitki kozliček, Oranžnovrata sneženka, Orjaška skolija, Orjaški krešič, Osamu Tezuka, Osati kozliček, Osmerozobi smrekov lubadar, Ovratniški plavač, Pahljačekrilci, Pekarski žagovinar, Pierre André Latreille, Pierre Léonard Vander Linden, Pitohui dichrous, Pivška presihajoča jezera, Ploščati hrošč, Poljski brzec, Polona Škrinjar, Polonice, Prasketač, Pravi mrežekrilci, Pravi rilčkarji, Priščnjaki in travnice, Priskledništvo, Protiplenilska prilagoditev, Protizmrzovalni protein, Puščavnik (hrošč), Raskavi pesni mrhar, Rdeča sneženka, Rdečevrati mrhar, Rdeči seznam IUCN izumrlih vrst, Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst, Rdeči seznam IUCN potencialno ogroženih vrst, Rdeči seznam IUCN ranljivih vrst (Živali), Rdeči seznam IUCN skrajno ogroženih vrst, Repični bolhač, Resava, Rjava čaplja, Rjava sneženka, Rjava trnovka, Rjavi smrekov kozliček, Rog, Rogač, Sadni koreninar, Savo Brelih, Sazan, Scopolijev kozliček, Sedempikčasta polonica, Seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah, Seznam bioloških vsebin, Seznam redov živali, Seznam redov žuželk, Seznam skupin hroščev, Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji, Skarabej (mitologija), Skarabeji, Slavec, Smrdlja, Sobni hrošček, Sončni medved, Stenice, Stopno, Makole, Strojar, Temnosiva sneženka, Termogene rastline, Tipalnica, Titan, Tobakar, Trirogi skarabej, Trtar, Turkmenistan, Usnjati krešič, Velika Pasica, Veliki detel, Veliki moškatnik, Veliki skovik, Veliki topolov kozliček, Verigasti krešič, Volnatoglavi osat, Vrtnica, Zadlaška jama, Zalubniki, Zbirateljstvo, Zlata grozna listovka, Zlata minica, Zlatikasti krešič, Zlatopikasti moškatnik, Zoofilija (botanika), Zora Karaman, 30. julij.