Kazalo
49 odnosi: Afganistan, Ai-Khanoum, Aleš Kunaver, Alpidska orogeneza, Amu Darja, Antična Grčija, Azija, Šapur I., Bagramska slonovina, Baktrija, Bes (satrap), Darej I., Džamu in Kašmir, Gandara, Geografija Irana, Gilgit-Baltistan, Grško-baktrijsko kraljestvo, Himalaja, Hormizd I. Kušanšah, Ibn Batuta, Ind, Južna Azija, Kabul, Karakorum, Karakorumska avtocesta, Karakum, Kazimir Drašlar, Komisija za odprave v tuja gorstva, Kušansko cesarstvo, Ledeniki Butana, Medijsko cesarstvo, Merv, Nakš-e Rostam, Padavinska senca, Pamir, Peroz I. Kušanšah, Pir Mohamed, Potres v Kašmirju (2005), Predor Salang, Satluj, Seldžuško cesarstvo, Seldžuki, Stane Belak - Šrauf, Toharistan, Transhumanca, Vasudeva II., Zgodovina Grčije, Zgodovina Indije, Zlati cepin.
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Hindukuš in Afganistan
Ai-Khanoum
Ai-Khanoum ali Aï Khānum tudi Ay Khanum, (gospa Luna v uzbeščini), verjetno zgodovinska Aleksandrija na Oxusu, ki je bila morda pozneje imenovana اروکرتیه ali Eucratidia) je bilo eno od glavnih mest grško-baktrijskega kraljestva. Prvi znanstveniki so trdili, da je bil Ai Khanoum ustanovljen v poznem 4.
Poglej Hindukuš in Ai-Khanoum
Aleš Kunaver
Aleš Kunaver, slovenski alpinist, in gorski vodnik, * 23. junij 1935, Ljubljana, † 2. november 1984 v helikopterski nesreči na pobočju Vrš nad Blejsko Dobravo.
Poglej Hindukuš in Aleš Kunaver
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Hindukuš in Alpidska orogeneza
Amu Darja
Amu Darja, (perzijščina: آمودریا, Āmūdaryā; tagaloško: Amyderýa; turščina: Ceyhun; uzbeško: Amudaryo; tadžiščina: Амударё; paštu: د آمو سيند, da amu sind; stara grščina: Ὦξος, Oxos; latinsko: "Oxus"; sanskrt: वक्षु, Vakṣu), je glavna reka v Srednji Aziji.
Poglej Hindukuš in Amu Darja
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Hindukuš in Antična Grčija
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Hindukuš in Azija
Šapur I.
Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩, novoperzijsko شاپور), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.
Poglej Hindukuš in Šapur I.
Bagramska slonovina
Begramska slonovina so serija več kot tisoč okrasnih vložkov, izrezljanih iz slonovine in kosti, ki so bili prej vtisnjeni v leseno pohištvo in izkopani v 1930-ih v Bagramu v Afganistanu.
Poglej Hindukuš in Bagramska slonovina
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Hindukuš in Baktrija
Bes (satrap)
André Castaigne: ''Besovo mučenje'' Bes je bil pomemben perzijski plemičWaldemar Heckel.
Poglej Hindukuš in Bes (satrap)
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Hindukuš in Darej I.
Džamu in Kašmir
Džamu in Kašmir (kašmirsko جۄمتٕ کٔشېر, जॅम तु' क'शीर) je zvezno ozemlje v severni Indiji, večkrat označevana s kraticami J&K.
Poglej Hindukuš in Džamu in Kašmir
Gandara
Gandara, znana tudi kot Waihind (staroperzijsko: Gandâra, sanskrt: गन्धार), kraljestvo (Mahajanapada) in satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva.
Poglej Hindukuš in Gandara
Geografija Irana
Geografsko se Iran nahaja v zahodni Aziji in meji na Omanski zaliv, Perzijski zaliv in Kaspijsko jezero.
Poglej Hindukuš in Geografija Irana
Gilgit-Baltistan
Gilgit-Baltistan, nekdaj znan kot Severno območje, je najsevernejš administrativno območje v Pakistanu.
Poglej Hindukuš in Gilgit-Baltistan
Grško-baktrijsko kraljestvo
Grško-baktrijsko kraljestvo je bilo - skupaj z indo-grškim kraljestvom - vzhodni del helenističnega sveta, ki je obsegalo Baktrijo in Sogdijo v Srednji Aziji od 250 do 125 pr.
Poglej Hindukuš in Grško-baktrijsko kraljestvo
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Poglej Hindukuš in Himalaja
Hormizd I. Kušanšah
Hormizd I. Kušanšah je bil od leta 275 do 300 kušanšah Kušano-Sasanidskega kraljestva, * ni znano, † 300.
Poglej Hindukuš in Hormizd I. Kušanšah
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Hindukuš in Ibn Batuta
Ind
Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.
Poglej Hindukuš in Ind
Južna Azija
Južna Azija je regija na jugu azijske celine, ki jo sestavljajo ozemlja južno od Himalaje, po nekaterih delitvah pa tudi sosednje države na vzhodu in zahodu.
Poglej Hindukuš in Južna Azija
Kabul
Kabúl (perzijsko in paštunsko) je glavno in največje mesto Afganistana.
Poglej Hindukuš in Kabul
Karakorum
Karakorum (sanskrt: काराकोरम्; Hindi: काराकोरम; urdujščina: سلسلہ کوہ قراقرم; poenostavljena kitajščina: 喀喇昆仑 山脉; tradicionalna kitajščina: 喀喇崑崙 山脈; pinjin: Kālǎkūnlún Shānmài, Karakoruma, Balti: ཁརན ཨ ཀུརམ Kharan-a-Kuram, ujgursko: كاراكورم) je veliko gorovje, ki se razteza med Pakistanom, Indijo in Kitajsko in leži v regijah Gilgit-Baltistan (Pakistan), Ladak (Indija) in avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur (LR Kitajska).
Poglej Hindukuš in Karakorum
Karakorumska avtocesta
Karakorumska avtocesta - zemljevid poteka Karakorumska avtocesta (mednarodna kratica KKH) je najvišje ležeča sodobna mednarodna cesta na svetu.
Poglej Hindukuš in Karakorumska avtocesta
Karakum
Karakum, tudi Kara-Kum ali Gara-Gum (turkmensko Garagum), je puščava v Centralni Aziji.
Poglej Hindukuš in Karakum
Kazimir Drašlar
Kazimir Drašlar, slovenski biolog fiziolog, * 21. april 1941, Ljubljana.
Poglej Hindukuš in Kazimir Drašlar
Komisija za odprave v tuja gorstva
Komisija za odprave v tuja gorstva (KOTG) je strokovni organ Planinske zveze Slovenije, ki skrbi za organizacijo alpinističnih odprav v tuja gorstva.
Poglej Hindukuš in Komisija za odprave v tuja gorstva
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Hindukuš in Kušansko cesarstvo
Ledeniki Butana
Ledeniki Butana, ki so v osemdesetih letih pokrivali približno 10 odstotkov celotne površine, so pomemben obnovljivi vir vode za reke v Butanu.
Poglej Hindukuš in Ledeniki Butana
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Hindukuš in Medijsko cesarstvo
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.
Poglej Hindukuš in Merv
Nakš-e Rostam
Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.
Poglej Hindukuš in Nakš-e Rostam
Padavinska senca
Padavinska senca je suho območje na zavetrni strani gorskega območja (stran od vetra).
Poglej Hindukuš in Padavinska senca
Pamir
Vrh Ismoil Somoni, poznan kot Vrh komunizma Gorovje Pamir leži na stičišču gorovij Tjanšan v Kirgizistanu, Karakorum v Pakistanu, Kunlun na Kitajskem in Hindukuš v Afganistanu.
Poglej Hindukuš in Pamir
Peroz I. Kušanšah
Peroz I. Kušanšah (baktrijsko Πιρωςο Κοϸανο ϸαηο) je bil od leta 245 do 275 kušanšah (kralj) Kušano-Sasanidskega kraljestva, * ni znano, † 275.
Poglej Hindukuš in Peroz I. Kušanšah
Pir Mohamed
Pir Mohamed Ibn Džahangir je bil timuridski princ, ki je po smrti svojega starega očeta Timur LenkaPeter Jackson, Lawrence Lockhart (1986).
Poglej Hindukuš in Pir Mohamed
Potres v Kašmirju (2005)
Potres v Kašmirju je bil 8.
Poglej Hindukuš in Potres v Kašmirju (2005)
Predor Salang
Vhod v predor Salang s severne strani Vhod v predor Salang, 1975 Predor Salang (Dari: Tunel-e Salang,: Da Sālang Tūnel) je 2,67 kilometra dolg predor pod prelazom Salang v hindukuškem gorovju, med afganistanskimi provincami Parwan in Baghlan, približno 60 milj severno od glavnega mesta Kabul.
Poglej Hindukuš in Predor Salang
Satluj
Reka Satledž (alternativno Satluj) (pandžabsko: ਸਤਲੁਜ, hindujsko: सतलुज, sanskrt: शतद्रु (shatadru) urdujsko: درياۓ ستلج) je najdaljša izmed petih rek, ki tečejo skozi zgodovinska območja regije Pandžab v severni Indiji in Pakistanu.
Poglej Hindukuš in Satluj
Seldžuško cesarstvo
Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.
Poglej Hindukuš in Seldžuško cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Hindukuš in Seldžuki
Stane Belak - Šrauf
Stane Belak-Šrauf, slovenski alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec, * 13. november 1940, Ljubljana, † 24. december 1995 v plazu pod Malo Mojstrovko.
Poglej Hindukuš in Stane Belak - Šrauf
Toharistan
Tokharistan je zgodnjesrednjeveško ime za območje, ki je bilo v starogrških virih znano kot Baktrija.
Poglej Hindukuš in Toharistan
Transhumanca
Transhumanca ali preseljevanje živine je vrsta pašništva ali nomadstva, sezonsko premikanje živine med stalnimi poletnimi in zimskimi pašniki.
Poglej Hindukuš in Transhumanca
Vasudeva II.
Vasudeva II. (srednje brahmansko Vā-su-de-va) je bil cesar Kušanskega cesarstva, ki je vladal od okoli leta 275 do 300.
Poglej Hindukuš in Vasudeva II.
Zgodovina Grčije
Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.
Poglej Hindukuš in Zgodovina Grčije
Zgodovina Indije
Po soglasju sodobne genetike so anatomsko moderni ljudje prvič prispeli na Indijsko podcelino iz Afrike med 73.000 in 55.000 leti.
Poglej Hindukuš in Zgodovina Indije
Zlati cepin
Zlati cepin je alpinistična nagrada, ki jo podeljuje francoska alpinistična revija Montagnes in The Groupe de Haute Montagne od leta 1992, ter velja za najprestižnejšo alpinistično priznanje.
Poglej Hindukuš in Zlati cepin