Kazalo
56 odnosi: Ahajci, Ahajci (Homer), Alalah, Anatolija, Anatolski jeziki, Anita (hetitski kralj), Arzava, Šapinuva, Baltoslovanski jeziki, Bedřich Hrozný, Dingir, Ferdinand Sommer, Gutijci, Hatščina, Hati (Anatolija), Hatuša, Hatušili I., Hatušili III., Hetiti, Hetitska besedila, Hetitski klinopis, Hurijščina, Huzija I., Kanaan, Kapadokija, Karija, Karkemiš, Kartlija, Kültepe, Klinopis, Kuššara, Kurunta, Likaonija, Likija, Lugal, Lukka, Luvijci, Nerik, Palajščina, Pelazgi, Pithana, PU-Šarruma, Sargon Akadski, Seznam izumrlih jezikov, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam jezikov, Seznam kod ISO 639-2, Slovnični spol, Staro asirsko cesarstvo, Tarz, ... Razširi indeks (6 več) »
Ahajci
Antične grške pokrajine Ahajci (starogrško, Ahaioí) so bili eno od štirih največjih antičnih grških plemen.
Poglej Hetitščina in Ahajci
Ahajci (Homer)
Patrokla Ahajci (starogrško Ahaioí, slovensko Ahajci ali iz Ahaje) je bilo eno od skupnih imen Grkov v Homerjevi Iliadi in Odiseji.
Poglej Hetitščina in Ahajci (Homer)
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Poglej Hetitščina in Alalah
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Hetitščina in Anatolija
Anatolski jeziki
Anatolski jeziki so skupina izumrlih indoevropskih jezikov.
Poglej Hetitščina in Anatolski jeziki
Anita (hetitski kralj)
Anita, sin Pithane, je bil kralj Kušare, mesta, ki ga še niso prepoznali.
Poglej Hetitščina in Anita (hetitski kralj)
Arzava
Kralj Mire Tarkasnava okoli leta 1350 pr. n. št. Arzava je bila regija in politična entiteta (kraljestvo ali zveza lokalnih državic) v zahodni Anatoliji v drugi polovici 2.
Poglej Hetitščina in Arzava
Šapinuva
Šapinuva, včasih tudi Sapinuva, (hetitsko Šapinuva) je bila v bronasti dobi hetitsko mesto na prostoru sedanjega Ortaköya, provinca Çorum, Turčija.
Poglej Hetitščina in Šapinuva
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Hetitščina in Baltoslovanski jeziki
Bedřich Hrozný
Bedřich Hrozný, češki poliglot, arheolog in filolog, * 6. maj 1879, Lysá nad Labem, † 12. december 1952, Praga, Češkoslovaška.
Poglej Hetitščina in Bedřich Hrozný
Dingir
Ime simurumskega kralja Iddin-Sina (𒀭𒄿𒋾𒀭𒂗𒍪, I-ti-n Sîn); znak ''"dingir"'' pred imenom pomeni ''"božanski"'', sredi imena pa glas ''"n"''; stela v Muzeju Sulejmanija, Irak Dingir (običajno prečrkovano kot diĝir, izgovorjeno kot /diŋir/) je klinopisni znak, najpogosteje določilnik za božanstvo, vendar ima tudi več drugih pomenov.
Poglej Hetitščina in Dingir
Ferdinand Sommer
Ferdinand Sommer, nemški jezikoslovec, * 4. maj 1875, Trier, Nemčija, † 3. april 1962, München.
Poglej Hetitščina in Ferdinand Sommer
Gutijci
Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.
Poglej Hetitščina in Gutijci
Hatščina
Hatščina (hattili) je bila neindoevropski aglutinativni jezik, ki so ga v 3.
Poglej Hetitščina in Hatščina
Hati (Anatolija)
Egičansko kreljesto okoli 1290 pr. n. št. Hati so bili staroveško ljudstvo iz osrednje Anatolije v sedanji Turčiji.
Poglej Hetitščina in Hati (Anatolija)
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Poglej Hetitščina in Hatuša
Hatušili I.
Hatušili I. (hetitsko Ḫattušili I., slovensko kralj Hatuše) je bil kralj hetitskega Starega kraljestva, ki je vladal okoli 1586–1556 pr.
Poglej Hetitščina in Hatušili I.
Hatušili III.
Hatušili III. je bil v letih 1267 pr.
Poglej Hetitščina in Hatušili III.
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Hetitščina in Hetiti
Hetitska besedila
Istanbulskem arheološkem muzeju, je domnevno najstarejši pisni mednarodni sporazum Hetitska besedila (Catalogue des Textes Hittites, od leta 1971 CTH) je korpus besedil, pisanih v hetitskem jeziku.
Poglej Hetitščina in Hetitska besedila
Hetitski klinopis
Tablica z besedilom v hetitskem klinopisu Hetitski klinopis je različica klinopisa, prirejena za pisanje hetitskega jezika.
Poglej Hetitščina in Hetitski klinopis
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Poglej Hetitščina in Hurijščina
Huzija I.
Huzija I. (hetitsko Ḫu-uz-zi-i̯a) je bil kralj Hetitov (Staro kraljestvo), ki je vladal pet let okoli 1466-1461 pr.
Poglej Hetitščina in Huzija I.
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Hetitščina in Kanaan
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Hetitščina in Kapadokija
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Hetitščina in Karija
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Hetitščina in Karkemiš
Kartlija
Kartlija (gruzinsko ქართლი, Kartli) je zgodovinska regija v osrednji Gruziji, skozi katero teče reka Mtkvari (Kura).
Poglej Hetitščina in Kartlija
Kültepe
Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.
Poglej Hetitščina in Kültepe
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Hetitščina in Klinopis
Kuššara
Anatolije, Turčija Kuššara (hetitsko Kuššar) je bila v bronasti dobi kraljestvo v sedanji Anatoliji, Turčija.
Poglej Hetitščina in Kuššara
Kurunta
Kurunta (klinopisno 𒀭𒆗 dLAMMA, luvijsko Kurunta, hetitsko Ulmi-Teššup ali Ulmi-Tešub) je bil kralj Hetitskega imperija (Novo kraljestvo), ki je vladal v 13.
Poglej Hetitščina in Kurunta
Likaonija
Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.
Poglej Hetitščina in Likaonija
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Hetitščina in Likija
Lugal
Detajl s sumerskega kipa kralja Adaba Lugaldaluja, ki je vladal sredi 3. tisočletja pr. n. št., na katerem je sumerski klinopisni znak ''lugal'' Lugal (sumersko LÚ.GAL, veliki mož, novoasirsko LUGAL, lugal) je bil eden od več sumerskih nazivov vladarjev mestnih držav.
Poglej Hetitščina in Lugal
Lukka
Položaj Lukka na jugozahodu Anatolije Lukka je hetitski izraz, ki se je od 2.
Poglej Hetitščina in Lukka
Luvijci
Ozemlje Luvijcev Luvijci so bili skupina indoevropsko govorečih ljudstev iz osrednje, zahodne in južne Male Azije, severnega dela zahodnega Levanta iz bronaste in železne dobe.
Poglej Hetitščina in Luvijci
Nerik
Nerik (hetitsko Nerikka)"Nerik(ka)".
Poglej Hetitščina in Nerik
Palajščina
Palajščina je izumrl anatolski jezik.
Poglej Hetitščina in Palajščina
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Hetitščina in Pelazgi
Pithana
Pithana je bil kralj hatskega mesta Kuššara, ki je vladal v 17.
Poglej Hetitščina in Pithana
PU-Šarruma
PU-Šarruma (hetitsko PU-LUGAL-ma, mPU-Šàr-(rù)-ma, morda predstavlja Hišmi-Šarrumo) je bil domnevni kralj Hetitov.
Poglej Hetitščina in PU-Šarruma
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Poglej Hetitščina in Sargon Akadski
Seznam izumrlih jezikov
Seznam izumrlih jezikov.
Poglej Hetitščina in Seznam izumrlih jezikov
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Hetitščina in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam jezikov
To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.
Poglej Hetitščina in Seznam jezikov
Seznam kod ISO 639-2
ISO 639 ima tri sezname kod.
Poglej Hetitščina in Seznam kod ISO 639-2
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Poglej Hetitščina in Slovnični spol
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Poglej Hetitščina in Staro asirsko cesarstvo
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Poglej Hetitščina in Tarz
Tiana
Tiana (starogrško Τύανα, hetitsko Tuwanuwa, latinsko Antoniana Colonia Tiana) je bila starodavno mesto v anatolski pokrajini Kapadokiji v sedanji Turčiji.
Poglej Hetitščina in Tiana
Toharščina
Toharščina je izumrla veja indoevropskih jezikov, katere pisni viri so bili odkriti konec 19.
Poglej Hetitščina in Toharščina
Uhna
Uhna ali Unaš (hetitsko mU-uḫ-na-aš) je bil kralj starodavne anatolske mestne države Zalpuva, ki je vladal v 17.
Poglej Hetitščina in Uhna
Viktor Korošec
Viktor Korošec, slovenski pravnik, * 17. december 1899, Ljubljana, † 16. november 1985, Ljubljana.
Poglej Hetitščina in Viktor Korošec
Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov
Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov, ruski filolog in indoeuropeist, * 21. avgust 1929, Moskva, Sovjetska zveza, † 7. oktober 2017.
Poglej Hetitščina in Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov
Zalpuva
Hetitsko cesarstvo z "Zalpuvo na Črnem morju"; Zalpuva iz Analov Hatušilija I. je postavljena v Tilmen Höyük okoli 90 kilometers severovzhodno od Alalaha Zalpuva ali Zalpa je še neodkrito mesto v Anatoliji, ustanovljeno v bronasti dobi okoli 17.
Poglej Hetitščina in Zalpuva
Prav tako znan kot Hetitsko, Starohetitsko.