OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 19 odnosi: Šesta križarska vojna, Confoederatio cum principibus ecclesiasticis, Friderik I. Habsburški, Friderik II. Hohenstaufen, Knežji samostan Kempten, Konstanca Aragonska, Leopold VI. Avstrijski, Neža Praška, Statutum in favorem principum, Staufovci, Teodora Angelina, Ulrik Ortenburški, Vojna ključev, 12. februar, 1211, 1242, 1288, 1309, 1312.

Šesta križarska vojna

Šesta križarska vojna (1228–1229), znana tudi kot križarska vojna Friderika II., je bila vojaška ekspedicija za ponovno zavzetje Jeruzalema in preostale Svete dežele.

Poglej Henrik VII. Nemški in Šesta križarska vojna

Confoederatio cum principibus ecclesiasticis

Friderika II. Confoederatio cum principibus ecclesiasticis (slovensko Sporazum s cerkvenimi knezi) z datumom 26.

Poglej Henrik VII. Nemški in Confoederatio cum principibus ecclesiasticis

Friderik I. Habsburški

Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija).

Poglej Henrik VII. Nemški in Friderik I. Habsburški

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).

Poglej Henrik VII. Nemški in Friderik II. Hohenstaufen

Knežji samostan Kempten

Knežji samostan Kempten (nemško Fürststift Kempten ali Fürstabtei Kempten) je bila stoletja cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva, dokler ni bila med nemško mediatizacijo leta 1803 priključena bavarskemu elektoratu.

Poglej Henrik VII. Nemški in Knežji samostan Kempten

Konstanca Aragonska

Konstanca Aragonska je bila aragonska princesa, ki je s prvo poroko postala ogrska kraljica in z drugo kraljica Nemčije in Sicilije ter cesarica Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Henrik VII. Nemški in Konstanca Aragonska

Leopold VI. Avstrijski

Leopold VI.

Poglej Henrik VII. Nemški in Leopold VI. Avstrijski

Neža Praška

Sveta Neža Praška, OSC (Svata Anežka Česká, * 20. junij 1211, † 2. marec 1282), znana tudi kot Neža Češka, je bila srednjeveška češka princesa, ki je svoje življenje preusmerila v delo za dobrodelnost, se odpovedala razkošju dvora ter se posvetila molitvi.

Poglej Henrik VII. Nemški in Neža Praška

Statutum in favorem principum

Statutum in favorem principum (slovensko Statut v korist knezov), objavljen leta 1231 in ponovno potrjen leta 1232, velja za enega od najpomembnejših pravnih aktov Svetega rimskega cesarstva na nemškem ozemlju.

Poglej Henrik VII. Nemški in Statutum in favorem principum

Staufovci

Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).

Poglej Henrik VII. Nemški in Staufovci

Teodora Angelina

Teodora Angelina (grško Θεοδώρα Αγγελίνα, Theodóra Angelína) je bila žena vojvode Leopolda VI. Avstrijskega in kot taka vojvodinja Štajerske in Avstrije, * 1190, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, 22./23.

Poglej Henrik VII. Nemški in Teodora Angelina

Ulrik Ortenburški

Ulrik Ortenburški (* 1188; † 14. september 1253) je bil kot Ulrik I. Krški škof. Ulrik Ortenburški se je rodil kot tretji sin grofa Otona II.

Poglej Henrik VII. Nemški in Ulrik Ortenburški

Vojna ključev

Vojna ključev (1228–1230) je bil prvi vojaški spopad med Friderikom II., cesarjem Svetega rimskega cesarstva, in papeštvom.

Poglej Henrik VII. Nemški in Vojna ključev

12. februar

12.

Poglej Henrik VII. Nemški in 12. februar

1211

1211 (MCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Henrik VII. Nemški in 1211

1242

1242 (MCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Henrik VII. Nemški in 1242

1288

1288 (MCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Henrik VII. Nemški in 1288

1309

1309 (MCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Henrik VII. Nemški in 1309

1312

1312 (MCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Henrik VII. Nemški in 1312

Prav tako znan kot Henrik Hohenstaufen.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti