Kazalo
170 odnosi: Adalbero Štajerski, Agneza Babenberška, Agneza Waiblinška, Aleksej I. Komnen, Árpádovci, Češka, Babenberžani, Bernard Spanheimski, Bertold Selški, Bitka pri Draču (1081), Bořivoj II., Bohemond I. Antiohijski, Boleslav II. Poljski, Boleslav III. Poljski, Cerkev sv. Ksaverija, Erfurt, Cerkev svetega Janeza Krstnika, Schwäbisch Gmünd, Cremona, Ditrik V., Engelbert I. Spanheimski, Eppensteinci, Evfemija Ogrska, Frangipani, Furlanija, Furlanija - Julijska krajina, Goriški grofje, Goslar, Gotfrid II. Lotarinški, Grad Šabec, Grad Belaj, Grad Hohenwerfen, Grad Kozljak, Grad Lupoglav, Grad Momjan, Grad Petersberg, Breže, Grad Završje, Grad Zelengrad, Gregorijanska reforma, Grofija Hainaut, Grofija Holandija, Henrik, Henrik III. (Koroški), Henrik III. Nemški, Henrik IV., Henrik Oglejski, Henrik V. Nemški, Investiturni boj, Izjaslav I. Kijevski, Judita Švabska, Kanton Bern, Karlov relikviarij, ... Razširi indeks (120 več) »
Adalbero Štajerski
Adalbero Štajerski, z vzdevkom „Surovi“, († 1082), iz rodu Traungavcev, ene od vej Otokarjev, je bil mejni grof Karantanske marke, predhodnice Štajerske od leta 1075 do 1082.
Poglej Henrik IV. Nemški in Adalbero Štajerski
Agneza Babenberška
Agneza Babenberška (nemško Agnes von Babenberg, poljsko Agnieszka austriacka) iz frankonske veje Babenberžanov je bila kot žena poljskega velikega vojvode Vladislava II. Izgnanca vojvodinja Šlezije in velika vojvodinja Poljske, * ok.
Poglej Henrik IV. Nemški in Agneza Babenberška
Agneza Waiblinška
''Agneza Waiblinška v babenberškem rodovnem drevesu''. Samostan Klosterneuburg, med 1489 in 1492. Agneza (Neža) Waiblinška ali Nemška, švabska vojvodinja, avstrijska mejna grofica, * 1072, † 24. september 1143, Klosterneuburg.
Poglej Henrik IV. Nemški in Agneza Waiblinška
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Henrik IV. Nemški in Aleksej I. Komnen
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Henrik IV. Nemški in Árpádovci
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Henrik IV. Nemški in Češka
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Henrik IV. Nemški in Babenberžani
Bernard Spanheimski
Bernard Spanheimski ali Bernard Koroški, najpomembnejši vladar iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda, * med 1176 in 1181, † po starejših zgodovinarjih 4. januar 1256, po sodobnejših na začetku januarja 1256.
Poglej Henrik IV. Nemški in Bernard Spanheimski
Bertold Selški
Bertold Selški (* v 11. stoletju na Koroškem; † 2. januarja v 12. stoletju v Šentpavel v Labotski dolini), je bil od 1090 do 1106 škof v Krški škofiji.
Poglej Henrik IV. Nemški in Bertold Selški
Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.
Poglej Henrik IV. Nemški in Bitka pri Draču (1081)
Bořivoj II.
Bořivoj II. iz dinastije Přemyslidov je bil od 25.
Poglej Henrik IV. Nemški in Bořivoj II.
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Poglej Henrik IV. Nemški in Bohemond I. Antiohijski
Boleslav II. Poljski
Boleslav II.
Poglej Henrik IV. Nemški in Boleslav II. Poljski
Boleslav III. Poljski
Spomenik Boleslavu III. v Płocku. Boleslav III.
Poglej Henrik IV. Nemški in Boleslav III. Poljski
Cerkev sv. Ksaverija, Erfurt
Cerkev sv.
Poglej Henrik IV. Nemški in Cerkev sv. Ksaverija, Erfurt
Cerkev svetega Janeza Krstnika, Schwäbisch Gmünd
Cerkev svetega Janeza (uradno Nebenkirche St. Johannes Baptist der katholischen Pfarrkirche Heilig-Kreuz-Münster) je župnijska rimskokatoliška cerkev v romanskem in neo-romanskem slogu v Schwäbisch Gmündu, posvečena Janezu Krstniku.
Poglej Henrik IV. Nemški in Cerkev svetega Janeza Krstnika, Schwäbisch Gmünd
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Henrik IV. Nemški in Cremona
Ditrik V.
Ditrik V. (1054 – 17. julij 1091) je bil frizijski grof (comes Fresonum), ki je vladal območjem, ki so kasneje postala znana kot grofija Holandija.
Poglej Henrik IV. Nemški in Ditrik V.
Engelbert I. Spanheimski
Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1.
Poglej Henrik IV. Nemški in Engelbert I. Spanheimski
Eppensteinci
Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev. Eppensteinci so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj vojvod Koroške in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina.
Poglej Henrik IV. Nemški in Eppensteinci
Evfemija Ogrska
Eufemija Ogrska (češko Eufémie Uherská, madžarsko Eufémia morva hercegné) je bila hčerka ogrskega kralja Béle I. in njegove žene Richeze (ali Adelajde) Poljske in žena vojvode Otona I. Olomuškega, drugega sina češkega vojvode Břetislava I., * 1045/1050 ?, Kraljevina Poljska, † 2.
Poglej Henrik IV. Nemški in Evfemija Ogrska
Frangipani
Frangipani (tudi Frangipan, Frangipane, Frangepane, Frangepani) so plemiška rodbina, ki po legendi izvira iz starorimske plemiške rodbine, ki izhaja iz Anicijev (gens Anicia).
Poglej Henrik IV. Nemški in Frangipani
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Henrik IV. Nemški in Furlanija
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Henrik IV. Nemški in Furlanija - Julijska krajina
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Henrik IV. Nemški in Goriški grofje
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Henrik IV. Nemški in Goslar
Gotfrid II. Lotarinški
Gotfrid II.
Poglej Henrik IV. Nemški in Gotfrid II. Lotarinški
Grad Šabec
Grad Šabec (Posrt, Possert, Schabez), tudi poznan kot Sv.
Poglej Henrik IV. Nemški in Grad Šabec
Grad Belaj
Knez Janez Vajkard Turjaški (Auersperg) Grad Belaj ali dvorec Belaj (hrvaško Dvorac Belaj, italijansko Castello Bellai, nemško Schloss Bellay)) je pozno srednjeveški grad, ki stoji na vrhu manjšega griča, 212 n.v. v zaselku Belaj, ob lokalni cesti med vasjo Paz in Šušnjevico.
Poglej Henrik IV. Nemški in Grad Belaj
Grad Hohenwerfen
Grad Hohenwerfen je srednjeveški grad na skali, ki leži na nadmorski višini 697 m nad prepadom s pogledom na avstrijsko trško mesto Werfen v dolini reke Salzach, približno 40 kilometrov južno od Salzburga.
Poglej Henrik IV. Nemški in Grad Hohenwerfen
Grad Kozljak
Grad Kozljak (nemško Wachsenstein), italijansko „Cosliacco”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Kožljak, na zahodnem obronku Učke, v vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji. Kozljak se nahaja v vzhodnem delu Istre nad Čepićkim poljem, na zahodnem delu Učke.
Poglej Henrik IV. Nemški in Grad Kozljak
Grad Lupoglav
Grad Lupoglav (nemško Mahrenfels), italijansko „Lupogliano”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Mariškići, na strmem obronku Čičarije, cca 1500 m vzhodno od naselja in občine Lupoglav v severno vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji.
Poglej Henrik IV. Nemški in Grad Lupoglav
Grad Momjan
Grad Momjan (hrvaško Kaštel Momjan, italijansko Momiano, nemško Mimiliano), je bil srednjeveški grad na skalnem pomolu nad dolino potoka Poganja blizu naselja Momjan na severu Istre, ki je bil pozidan že sredi 11.
Poglej Henrik IV. Nemški in Grad Momjan
Grad Petersberg, Breže
Ruševine gradu Petersberg so ostanki gradu na istoimenskem hribu nad mestom Breže (Friesach).
Poglej Henrik IV. Nemški in Grad Petersberg, Breže
Grad Završje
Grad Završje (hrvaško Kaštel Završje, italijansko „Piemonte d'Istria, Pyamont ali Poymont”, nemško Pemund), je bil srednjeveški grad, ali palača v istoimenskem obzidanem mestecu na severu Istre, ki je bil pozidan že sredi 11.
Poglej Henrik IV. Nemški in Grad Završje
Grad Zelengrad
Grad Zelengrad ali Stari grad oz.
Poglej Henrik IV. Nemški in Grad Zelengrad
Gregorijanska reforma
Gregorijanska reforma je vrsta reformnih ukrepov, ki jih je začel papež Gregor VII. in njegov krog, zbran v papeški kuriji, okrog 1050-1080, ki so zadevali neodvisnost duhovnikov in obnovo njihove moralne integritete.
Poglej Henrik IV. Nemški in Gregorijanska reforma
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Poglej Henrik IV. Nemški in Grofija Hainaut
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Henrik IV. Nemški in Grofija Holandija
Henrik
Henrik je moško osebno ime.
Poglej Henrik IV. Nemški in Henrik
Henrik III. (Koroški)
Henrik III.
Poglej Henrik IV. Nemški in Henrik III. (Koroški)
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Henrik IV. Nemški in Henrik III. Nemški
Henrik IV.
Henrik IV. je ime več vladarjev.
Poglej Henrik IV. Nemški in Henrik IV.
Henrik Oglejski
Henrik Oglejski ali Henrik Biburški (Biburg, * 11. st., † 28. marec 1084) je bil oglejski patriarh v letih 1077 - 1084.
Poglej Henrik IV. Nemški in Henrik Oglejski
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Henrik IV. Nemški in Henrik V. Nemški
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Poglej Henrik IV. Nemški in Investiturni boj
Izjaslav I. Kijevski
Izjaslav Jaroslavič (starovzhodnoslovansko Изѧславь Ѩославичь, rusko Изяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič, ukrajinsko Ізяслав Ярославич, Izjaslav Jaroslavič), krščen kot Dimitrij, je bil knez Turova in od leta 1054 do svoje smrti veliki kijevski knez, * 5.
Poglej Henrik IV. Nemški in Izjaslav I. Kijevski
Judita Švabska
Judita Marija Švabska (nemško Judith von Ungarn, madžarsko Sváb Judit, poljsko Judyta Salicka) je bila nemška princesa, hči cesarja Henrika III. in njegova druge žene Neže Poitoujske, po poroko s Salomonom Ogrskim ogrska kraljica in po poroki z Vladislavom I. Hermanom poljska vojvodinja, * 9.
Poglej Henrik IV. Nemški in Judita Švabska
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Henrik IV. Nemški in Kanton Bern
Karlov relikviarij
Karlov relikviarij v koru aachenske stolnice Karlov relikviarij v korni dvorani aachenske stolnice je dal narediti kralj Friderik II. Naročen in končan je bil leta 1215, izdelal ga je aachenski zlatar, ko je ded Friderika II.
Poglej Henrik IV. Nemški in Karlov relikviarij
Kölnska mestna hiša
Kölnska mestna hiša (nemško: Kölner Rathaus) je zgodovinska zgradba v Kölnu v Nemčiji.
Poglej Henrik IV. Nemški in Kölnska mestna hiša
Knežji samostan Kempten
Knežji samostan Kempten (nemško Fürststift Kempten ali Fürstabtei Kempten) je bila stoletja cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva, dokler ni bila med nemško mediatizacijo leta 1803 priključena bavarskemu elektoratu.
Poglej Henrik IV. Nemški in Knežji samostan Kempten
Koncil v Piacenzi
Urban II. Koncil v Piacenzi je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je potekal od 1. do 5. marca 1095 v Piacenzi (Italija).
Poglej Henrik IV. Nemški in Koncil v Piacenzi
Konrad (III.) Nemški
Konrad (III.) Nemški, nemški kralj, italijanski kralj (kot II.), vojvoda Spodnje Lotaringije, * 12. februar 1074, opatija Hersfeld, † 27. julij 1101, Firence.
Poglej Henrik IV. Nemški in Konrad (III.) Nemški
Konrad I. Češki
Konrad I. Brnjenski (češko Konrád I. Brněnský) iz dinastije Přemyslidov je bil leta 1092 osem mesecev vojvoda Češke, * okoli 1035, † 6. september 1092.
Poglej Henrik IV. Nemški in Konrad I. Češki
Konrad I. Salzburški
Konrad I. (c. 1075 – 9. april 1147) je bil salzburški nadškof v Avstriji v prvi polovici 12.
Poglej Henrik IV. Nemški in Konrad I. Salzburški
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Henrik IV. Nemški in Konrad III. Nemški
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Henrik IV. Nemški in Koroška (vojvodina)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Henrik IV. Nemški in Kranjska
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Poglej Henrik IV. Nemški in Kranjska krajina
Krona kralja Zvonimira
Krona kralja Zvonimira, znana tudi kot Tomislavova krona ali Starohrvaška krona je krona, ki jo leta 1076 hrvaškemu kralju Dimitriju Zvonimiru podaril papeški legat.
Poglej Henrik IV. Nemški in Krona kralja Zvonimira
Krstilnik Reinera Huya
Krstilnik v cerkvi sv. Jerneja v Liègu v Belgiji je romanski medeninast ali bronast krstilnik, ki je bil narejen med letoma 1107 in 1118.
Poglej Henrik IV. Nemški in Krstilnik Reinera Huya
Kubed
Kubed je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Henrik IV. Nemški in Kubed
Leopold Eppensteinski
Leopold (Liutold) Eppensteinski (– 12. maj 1090) je bil koroški vojvoda in veronski mejni grof od leta 1077 do svoje smrti.
Poglej Henrik IV. Nemški in Leopold Eppensteinski
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Henrik IV. Nemški in Lotar Supplinburški
Magnus Saški
Magnus Saški, saški vojvoda, * okrog 1045, † 23. avgust 1106, grad Ertheneburg nad Labo pri Schnakenbeku.
Poglej Henrik IV. Nemški in Magnus Saški
Markvart IV.
Markvart IV. ali tudi Markvart IV.
Poglej Henrik IV. Nemški in Markvart IV.
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Poglej Henrik IV. Nemški in Matilda Toskanska
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Henrik IV. Nemški in Mejna grofija Istra
Milštatski samostan
Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.
Poglej Henrik IV. Nemški in Milštatski samostan
Montefiascone
Montefiascone je mesto in občina v pokrajini Viterbo v deželi Lacij, osrednja Italija.
Poglej Henrik IV. Nemški in Montefiascone
Naborjet - Ovčja vas
Naborjet - Ovčja vas (furlansko Malborghet e Valbrune, Malborghetto-Valbruna; Malborgeth-Wolfsbach) je občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Henrik IV. Nemški in Naborjet - Ovčja vas
Nürnberški grad
Nürnberški grad je ikona mesta Nürnberg.
Poglej Henrik IV. Nemški in Nürnberški grad
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Henrik IV. Nemški in Oglej
Oto Bamberški
Oton Bamberški (1060 ali 1061 - 30. junij 1139) je bil nemški misijonar in papeški legat, ki je velik del srednjeveške Pomeranije spreobrnil v krščanstvo.
Poglej Henrik IV. Nemški in Oto Bamberški
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Henrik IV. Nemški in Otokarji
Papež Aleksander II.
Papež Aleksander II. ((Papa Alexander Secundus) rojen kot Anzelm od Baggia (Anselmus de Baggio; Anselmo di Baggio), italijanski škof, kardinal in papež, * med 1010 in 1015 Baggio (Milano, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija), † 21. april 1073 Rim (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Henrik IV. Nemški in Papež Aleksander II.
Papež Aleksander III.
Papež Aleksander III. (rojen kot Rolando Bandinelli iz rodbine Paperoni), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Siena (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 30. avgust 1181 Civita Castellana blizu Viterba (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Henrik IV. Nemški in Papež Aleksander III.
Papež Gelazij II.
Gelazij, papež, benediktinec, * pred 1058, Gaeta, Capuanska vojvodina (Sveto rimsko cesarstvo), † 29. januar Cluny (Burgundija, Francija).
Poglej Henrik IV. Nemški in Papež Gelazij II.
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Poglej Henrik IV. Nemški in Papež Gregor VII.
Papež Leon VIII.
Leon VIII. (Leo Octavus), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 1. marec 965 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Od svoje izvolitve, 4. decembra 963, do smrti Janeza XII. 14.
Poglej Henrik IV. Nemški in Papež Leon VIII.
Papež Pashal II.
Pashal II., papež Rimskokatoliške cerkve in redovnik benediktinec; * okoli 1053 Bleda (Toskana Italija, Sveto rimsko cesarstvo); † 21. januar 1118 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Henrik IV. Nemški in Papež Pashal II.
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Henrik IV. Nemški in Papež Urban II.
Papež Viktor II.
Papež Viktor II. ((Papa Victor Secundus) rojen kot Gebhard von Calw, Dollnstein und Hirschberg (Gebhard comte de Calw, Dollnstein et Hirschberg), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1017, Nordgau ((Bavarska,Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 28. julij 1057 Arezzo (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Henrik IV. Nemški in Papež Viktor II.
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Henrik IV. Nemški in Přemyslidi
Poppo II. Weimar-Orlamünde
Poppo II († 1101), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske od leta 1070 ter za Istrsko marko od leta 1096 do svoje smrti.
Poglej Henrik IV. Nemški in Poppo II. Weimar-Orlamünde
Protipapež Albert
Albert, (tudi Adalbert) ali Alerik (Adalbertus, Albertus); Adalberto, Alberto ali Alerico) protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1040 (Sveto rimsko cesarstvo); † 1102 (Aversa, Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Henrik IV. Nemški in Protipapež Albert
Protipapež Benedikt X.
Protipapež Benedikt X. (Antipapa Benedictus Decimus), rojen kot Janez Mincij pl.
Poglej Henrik IV. Nemški in Protipapež Benedikt X.
Protipapež Gregor VIII.
Gregor VIII., protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1060 Limousin (Akvitanija, Francija); † 1137 Cava (Kampanija, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Henrik IV. Nemški in Protipapež Gregor VIII.
Protipapež Klemen III.
Klemen III., protipapež Rimskokatoliške cerkve; * 1029 Corregio (Lombardija, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. september 1100 (Cività Castellana,Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Henrik IV. Nemški in Protipapež Klemen III.
Protipapež Silvester IV.
Silvester IV., (rojen kot Maginulf) protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1030 (Sveto rimsko cesarstvo); † 1102 (Osimo, Marke, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Henrik IV. Nemški in Protipapež Silvester IV.
Protipapež Teodorik
Teodorik, (tudi Teoderik) protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1030 (Sveto rimsko cesarstvo); † 1102 (Cava de’ Tirreni, Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Henrik IV. Nemški in Protipapež Teodorik
Prvi lateranski koncil
Prvi lateranski koncil je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Rimu, glavnem mestu Papeške države v Lateranu, od 18.
Poglej Henrik IV. Nemški in Prvi lateranski koncil
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Poglej Henrik IV. Nemški in Robert Guiscard
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Henrik IV. Nemški in Rodbina Welf
Roman II. Lipniški
Roman II.
Poglej Henrik IV. Nemški in Roman II. Lipniški
Rudolf Rheinfeldški
Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.
Poglej Henrik IV. Nemški in Rudolf Rheinfeldški
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Henrik IV. Nemški in Salijci
Salomon Ogrski
Salomon (I.; Salomonus), ogrski kralj (1063-1087), *. 1053, † 1087.
Poglej Henrik IV. Nemški in Salomon Ogrski
Seznam protipapežev
Seznam protipapežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Henrik IV. Nemški in Seznam protipapežev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Henrik IV. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin
Sicilska zlata bula
Sicilska zlata bula (latinsko Bulla Aurea Siciliæ, češko Zlatá bula sicilská) je odlok cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika II. Hohenstaufna, izdan 26. septembra 1212, v Baslu, s katerim je potrdil dednost kraljevega naslova češkega kralja Otokarja I. Otokar I.
Poglej Henrik IV. Nemški in Sicilska zlata bula
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Poglej Henrik IV. Nemški in Spodnja Lorena
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Henrik IV. Nemški in Staufovci
Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.
Poglej Henrik IV. Nemški in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica svetega Martina, Mainz
Stolnica v Mainzu ali Stolnica svetega Martina (nem.: Mainzer Dom, Martinsdom ali - uradno - Der Hohe Dom zu Mainz), se nahaja v bližini zgodovinskega centra in peš cone ob mestnem trgu v mestu Mainz, Nemčija.
Poglej Henrik IV. Nemški in Stolnica svetega Martina, Mainz
Svatopluk Olomuški
Svatopluk Olomuški (češko Svatopluk Olomoucký) je bil od leta 1107 do njegovega umora leta 1109 češki vojvoda, * okoli 1080, † 21. september 1109, Głogów, Kraljevina Poljska Njegovo vladavino so zaznamovali ostri spori zaradi češkega prestola.
Poglej Henrik IV. Nemški in Svatopluk Olomuški
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Henrik IV. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo
Svetoslava Poljska
Svetoslava Poljska (poljsko Świętosława, češko Svatava) je bila tretja žena vojvode in kasneje kralja Vratislava II. Češkega in od leta 1085 prva češka kraljica, * okoli 1046/1048, † 1. september 1126.
Poglej Henrik IV. Nemški in Svetoslava Poljska
Tatre (gorovje)
Tatre ali v poljščini - plurale tantum), so gorovje v Zahodnih Karpatih ki tvorijo naravno mejo med Slovaško in Poljsko. So najvišje gore v Karpatih. Tatre se razlikujejo od Nizkih Tater (slovaško Nízke Tatry), ločenega slovaškega gorovja južneje. Tatre zavzemajo površino 785 kvadratnih kilometrov, od tega približno 610 kvadratnih kilometrov (77,7 %) na Slovaškem in približno 175 kvadratnih kilometrov (22,3 %) na Poljskem.
Poglej Henrik IV. Nemški in Tatre (gorovje)
Tübingen
Tübingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar.
Poglej Henrik IV. Nemški in Tübingen
Terska dolina
Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.
Poglej Henrik IV. Nemški in Terska dolina
Trdnjava Hohensalzburg
Trdnjava Hohensalzburg jeseni Hohensalzburg iu gradu Leopoldskron Hohensalzburg parka dvorca Mirabell Hohensalzburg iz Oskar-Kokoschka-Weg Pogled na trdnjavo iz Gersberg Alm Trdnjava ponoči Trdnjava Hohensalzburg Salzburg s Hohensalzburgom Trdnjava Hohensalzburg je simbol mesta Salzburg.
Poglej Henrik IV. Nemški in Trdnjava Hohensalzburg
Truške
Truške so naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Henrik IV. Nemški in Truške
Tuscania
Tuscania je mesto in občina v provinci Viterbo, pokrajini Lacij v Italiji.
Poglej Henrik IV. Nemški in Tuscania
Ulrik I. Eppenštajnski
Ulrik I. Eppensteinski (* cca. 1055; † 21. december 1121), včasih imenovan tudi Ulrik III.
Poglej Henrik IV. Nemški in Ulrik I. Eppenštajnski
Ulrik I. Weimar-Orlamünde
Ulrik I. Weimar-Orlamünde (Udalrich I.) († 6. marec 1070), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske (marke) med leti 1050/58-1070 ter tudi v Istrski marki od leta 1045/60 do svoje smrti 1070, kakor tudi grof v Grofiji Weimar po letu 1067.
Poglej Henrik IV. Nemški in Ulrik I. Weimar-Orlamünde
Ulrik II. Spanheimski
Ulrik II.
Poglej Henrik IV. Nemški in Ulrik II. Spanheimski
Ulrik II. Weimar-Orlamünde
Ulrik II.
Poglej Henrik IV. Nemški in Ulrik II. Weimar-Orlamünde
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Henrik IV. Nemški in Visoki srednji vek
Vladimir Monomah
Vladimir Vsevolodovič ali Vladimir II.
Poglej Henrik IV. Nemški in Vladimir Monomah
Vladislav II. Izgnanec
Vladislav II.
Poglej Henrik IV. Nemški in Vladislav II. Izgnanec
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Henrik IV. Nemški in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Henrik IV. Nemški in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Poglej Henrik IV. Nemški in Vojvodina Brabant
Vratislav II.
Vratislav II. iz dinastije Přemyslidov je bil češki vojvoda in prvi češki kralj, * okoli 1032, † 14. januar 1092.
Poglej Henrik IV. Nemški in Vratislav II.
Vsevolod I. Kijevski
Vsevolod Jaroslavič ali Vsevolod I. Kijevski (rusko: Всеволод I Ярославич), kijevski veliki knez, * 1030, 13. april 1093.
Poglej Henrik IV. Nemški in Vsevolod I. Kijevski
Welf IV.
Welf IV., bavarski vojvoda (kot Welf I.), * 1030/1040, † 8.
Poglej Henrik IV. Nemški in Welf IV.
Welf V.
Welf V. Debeli, bavarski vojvoda (kot Welf II.), * okrog 1073, † 24. september 1120, grad Kaufering pri Landsbergu ob Lechu.
Poglej Henrik IV. Nemški in Welf V.
Werfen
Werfen (srednja bavarščina Werfm) je tržno mesto v okrožju St.
Poglej Henrik IV. Nemški in Werfen
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Poglej Henrik IV. Nemški in Wettinci
Zgodovina Istre
Zemljevid Istre Istra je največji polotok v Jadranskem morju.
Poglej Henrik IV. Nemški in Zgodovina Istre
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Henrik IV. Nemški in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Henrik IV. Nemški in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
1050
1050 (ML) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1050
1054
1054 (MLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1054
1055
105% (MLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1055
1056
1056 (MLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1056
1062
1062 (MLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1062
1063
1063 (MLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1063
1065
1065 (MLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1065
1066
1066 (MLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1066
1067
1067 (MLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1067
1070
1070 (MLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1070
1073
1073 (MLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1073
1074
1074 (MLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1074
1075
1075 (MLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1075
1076
1076 (MLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1076
1077
1077 (MLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1077
1080
1080 (MLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1080
1081
1081 (MLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1081
1082
1082 (MLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1082
1083
1083 (MLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1083
1084
1084 (MLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1084
1085
1085 (MLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1085
1089
1089 (MLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1089
1092
1092 (MXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1092
1093
1093 (MXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1093
1095
1095 (MXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1095
1097
1097 (MXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1097
1099
1099 (MXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1099
11. november
11.
Poglej Henrik IV. Nemški in 11. november
1101
1101 (MCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1101
1104
1104 (MCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1104
1105
1105 (MCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1105
1106
1106 (MCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1106
1109
1109 (MCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1109
1115
1115 (MCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Henrik IV. Nemški in 1115
28. januar
28.
Poglej Henrik IV. Nemški in 28. januar
7. avgust
7.
Poglej Henrik IV. Nemški in 7. avgust
Prav tako znan kot Henrik IV. (Sveto rimsko cesarstvo), Henrik IV. Salijec.