Hitreje kot brskalnik!
103 odnosi: Adalbero, Koroški vojvoda, Andrej I. Ogrski, Annales Sangallenses maiores, Arezzo (pokrajina), Arleško kraljestvo, Árpádovci, Švabska vojvodina, Babenberžani, Bazilika sv. Servacija, Maastricht, Břetislav I., Bratislavski grad, Burgundska grofija, Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln, Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar, Ditrik IV. Holandski, Drogo Hautevillski, Eberhard II. Ebersberški, Fraumünster, Goslar, Gotfrid II. Lotarinški, Grad Ribnica, Grad Riegersburg, Grad Valkhof, Grofija Holandija, Grofija Zutphen, Hamaland, Harold II., angleški kralj, Henrik, Henrik I. Francoski, Henrik III., Henrik IV. Nemški, Jaroslav Modri, Judita Švabska, Karlov relikviarij, Kazimir I. Poljski, Kijevska Rusija, Knezoškofija Utrecht, Knut Veliki, Konrad II. Nemški, Koroški vojvode, Kraljeva pfalca, Goslar, Magnus Saški, Markvart IV., Matilda Toskanska, Münster, Mejna grofija Istra, Nürnberški grad, Nürnberg, Nijmegen, Oldřih Češki, ..., Otokarji, Papeški obiski v Sloveniji, Papež Aleksander II., Papež Benedikt IX., Papež Damaz II., Papež Gregor VI., Papež Gregor VII., Papež Janez XVIII., Papež Leon IX., Papež Nikolaj II., Papež Viktor II., Peter Orseolo, Poppo I. Istrski, Poppo Oglejski, Protipapež Honorij II., Rammelsberg, Romanska arhitektura, Rudolf Rheinfeldški, Rudolfini, Salomon Ogrski, Samostan Quedlinburg, Samostan Sant'Antimo, Sámuel Aba, Seznam zgodovinskih vsebin, Spytihněv II., Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer, Sutri, Vladislav I. Herman, Vojvodina Apulija in Kalabrija, Vojvodina Bavarska, Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija), Zgodovina Nemčije, Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov, 1017, 1026, 1028, 1038, 1039, 1040, 1042, 1043, 1044, 1046, 1047, 1048, 1049, 1054, 1055, 1056, 14. april, 28. oktober, 4. junij, 5. oktober. Razširi indeks (53 več) »
Adalbero, Koroški vojvoda
Adalbero Eppensteinski (* ~ 980; † 28. november 1039 v Ebersbergu na Južnem Bavarskem je bil Mejni grof Koroške marke (ca. 1000–1011) nato pa vojvoda Koroške in Mejne grofije Verona (1011/1012–1035).
Novo!!: Henrik III. Nemški in Adalbero, Koroški vojvoda · Poglej več »
Andrej I. Ogrski
Andrej I. Beli, Andrej I. Katolik, tudi Andraž I. (madžarsko: I. (Fehér/Katolikus) András/Endre), ogrski kralj (1046–1060), * ca.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Andrej I. Ogrski · Poglej več »
Annales Sangallenses maiores
''Annales Sangallenses maiores'' Annales Sangallenses maiores (nemško Größere St. Gallener Jahrbücher, slovensko Veliki sangallenski letopisi) so letopisi knežje opatije Sankt Gallen za obdobje od leta 709 do 1056.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Annales Sangallenses maiores · Poglej več »
Arezzo (pokrajina)
Pokrajina Arezzo (v italijanskem izvirniku Provincia di Arezzo, izg. Provinča di Areco) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Arezzo (pokrajina) · Poglej več »
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Arleško kraljestvo · Poglej več »
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Árpádovci · Poglej več »
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Švabska vojvodina · Poglej več »
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Babenberžani · Poglej več »
Bazilika sv. Servacija, Maastricht
Bazilika svetega Servacija je rimskokatoliška cerkev, posvečena svetemu Servaciju, v mestu Maastricht na Nizozemskem.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Bazilika sv. Servacija, Maastricht · Poglej več »
Břetislav I.
Břetislav I. (češko Břetislav I.) iz dinastije Přemyslidov, znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1002/1005, † 10. januar 1055.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Břetislav I. · Poglej več »
Bratislavski grad
Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Bratislavski grad · Poglej več »
Burgundska grofija
Svobodna grofija Burgundija (francosko Franche Comté de Bourgogne, nemško Freigrafschaft Burgund) je bila srednjeveška grofija (982-1678) s sedežem v mestu Dole, predhodnica tradicionalne francoske province in kasnejše sodobne regije Franche-Comté.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Burgundska grofija · Poglej več »
Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln
vzhodni del cerkve sv. Marije na Kapitolu, pogled s severovzhoda križišče ladij in vzhodna apsida, zadaj ambulatorij Cerkev sv.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln · Poglej več »
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar
Cerkev, znana kot stolnica v Goslarju, je bila kolegijska cerkev svetega Simona in svetega Jude v mestu Goslar v Nemčiji.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar · Poglej več »
Ditrik IV. Holandski
Dirk IV.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Ditrik IV. Holandski · Poglej več »
Drogo Hautevillski
Drogo ali Drogon Hautevillski (francosko Dreux ali Drogon de Hauteville, italijansko Drogone d'Altavilla) je bil normanski plemič in drugi grof Apulije in Kalabrije, * okoli 1010, Cotentin, Normandija, † 10. avgust 1051, Monte Ilaro, Puglia.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Drogo Hautevillski · Poglej več »
Eberhard II. Ebersberški
Eberhard II.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Eberhard II. Ebersberški · Poglej več »
Fraumünster
Fraumünster (v prevodu Ženski Münster, pogosto napačno preveden v Gospe Münster) je cerkev v Zürichu, ki je bila zgrajena na ostankih nekdanjega samostana za plemiške ženske, in ga je ustanovil leta 853 Ludvik Nemški za svojo hčerko Hildegardo.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Fraumünster · Poglej več »
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Goslar · Poglej več »
Gotfrid II. Lotarinški
Gotfrid II.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Gotfrid II. Lotarinški · Poglej več »
Grad Ribnica
Ribniški grad iz razglednice iz leta 1906 Grad Ribnica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb Ribnice iz Velike grbovne knjige, avtor Janez Vajkard Valvasor Grad Ribnica (tudi ~ Reifniz) stoji v mestu Ribnica, na bregu reke Bistrice.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Grad Ribnica · Poglej več »
Grad Riegersburg
Grad Riegersburg je srednjeveški grad na ugaslem vulkanu nad Riegersburgom v avstrijski deželi Štajerski.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Grad Riegersburg · Poglej več »
Grad Valkhof
Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Grad Valkhof · Poglej več »
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Grofija Holandija · Poglej več »
Grofija Zutphen
Oton II. Zutphenski na lovu v regiji Veluwe. ''Gerhard III. Gelderski "Hči grofa Zutphenskega" z grbom Zutphenskih Alegorična predstavitev prenosa Gelreja in Zutphena leta 1675 s strani Viljema III. Oranskega, s tremi podrobnimi predstavitvami samega prenosa v Arnhem Mavricij Oranski je leta 1591 zajel mesto Zutphen. ''Johannes Janssonius'' Doetinchem, Lochem, Groenlo in na tiskovini iz leta 165 Grad Bronkhorst leta 1731 Grad Bergh leta 1743 Grofija leta 1757 Grofija Zutphen je obsegala severno polovico starejše grofije Hamaland in je dobila ime po glavnem mestu, poznejšem hanzeatskem mestu Zutphen.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Grofija Zutphen · Poglej več »
Hamaland
Hamaland je bila grofija Karolinškega cesarstva, kasneje je postal upravno okrožje.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Hamaland · Poglej več »
Harold II., angleški kralj
Harold Godwinson (rodil se je okoli 1022, umrl je 4. oktobra 1066), pogosto imenovan Harold II., je bil zadnji anglosaški kralj Anglije.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Harold II., angleški kralj · Poglej več »
Henrik
Henrik je moško osebno ime.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Henrik · Poglej več »
Henrik I. Francoski
Henrik I. (francosko Henri Ier) je bil od leta 1031 do 1060 frankovski kralj, * 4. maj 1008, Reims, Francosko kraljestvo, † 4. avgust 1060, Vitry-aux-Loges, Francosko kraljestvo.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Henrik I. Francoski · Poglej več »
Henrik III.
Henrik III. je ime več vladarjev.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Henrik III. · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Jaroslav Modri
Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Jaroslav Modri · Poglej več »
Judita Švabska
Judita Marija Švabska (nemško Judith von Ungarn, madžarsko Sváb Judit, poljsko Judyta Salicka) je bila nemška princesa, hči cesarja Henrika III. in njegova druge žene Neže Poitoujske, po poroko s Salomonom Ogrskim ogrska kraljica in po poroki z Vladislavom I. Hermanom poljska vojvodinja, * 9. april 1054, Goslar, † 14. marec 1105?.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Judita Švabska · Poglej več »
Karlov relikviarij
Karlov relikviarij v koru aachenske stolnice Karlov relikviarij v korni dvorani aachenske stolnice je dal narediti kralj Friderik II. Naročen in končan je bil leta 1215, izdelal ga je aachenski zlatar, ko je ded Friderika II.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Karlov relikviarij · Poglej več »
Kazimir I. Poljski
Kazimir I. Obnovitelj (poljsko Kazimierz I Odnowiciel) je bil član dinastije Pjastov in od leta 1040 do svoje smrti knez Poljske, * 25. julij 1016, Krakov, Poljska, † 19. marec 1058, Poznan, Poljska.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Kazimir I. Poljski · Poglej več »
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Kijevska Rusija · Poglej več »
Knezoškofija Utrecht
Knezoškofija Utrecht (1024–1528) je bila cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva v Nizozemskih deželah, v današnji Nizozemski.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Knezoškofija Utrecht · Poglej več »
Knut Veliki
Knut Veliki (staronordijsko Knútr inn ríki, okoli 994/995–. Retrieved 21 January 2016.12. november 1035) je bil kralj Anglije (1014–1035), Danske (1016–1035), Norveške (1028–1035) in guverner Schleswiga in Pomeranije.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Knut Veliki · Poglej več »
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Konrad II. Nemški · Poglej več »
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Koroški vojvode · Poglej več »
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Kraljeva pfalca, Goslar · Poglej več »
Magnus Saški
Magnus Saški, saški vojvoda, * okrog 1045, † 23. avgust 1106, grad Ertheneburg nad Labo pri Schnakenbeku.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Magnus Saški · Poglej več »
Markvart IV.
Markvart IV. ali tudi Markvart IV.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Markvart IV. · Poglej več »
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Novo!!: Henrik III. Nemški in Matilda Toskanska · Poglej več »
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Münster · Poglej več »
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Mejna grofija Istra · Poglej več »
Nürnberški grad
Nürnberški grad je ikona mesta Nürnberg.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Nürnberški grad · Poglej več »
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Nürnberg · Poglej več »
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Nijmegen · Poglej več »
Oldřih Češki
Oldřih (češko Oldřich, latinsko Odalricus, Udalrichus, nemško Odalric, Udalrich) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1012 do 1033 in nekaj časa leta 1034 vojvoda Češke, * okoli 975, 9. november 1034 ali 1042.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Oldřih Češki · Poglej več »
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Otokarji · Poglej več »
Papeški obiski v Sloveniji
Papeški obiski v Sloveniji.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Papeški obiski v Sloveniji · Poglej več »
Papež Aleksander II.
Papež Aleksander II. ((Papa Alexander Secundus) rojen kot Anzelm od Baggia (Anselmus de Baggio; Anselmo di Baggio), italijanski škof, kardinal in papež, * med 1010 in 1015 Baggio (Milano, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija), † 21. april 1073 Rim (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija). Papež je bil od 30. septembra 1061 do svoje smrti 21. aprila 1073. Bil je sedmi papež, ki je izvajal gregorijansko reformo in drugi, ki je začel boj za investituro.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Papež Aleksander II. · Poglej več »
Papež Benedikt IX.
Papež Benedikt IX. (Papa Benedictus Nonus) rojen kot Teofilakt pl.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Papež Benedikt IX. · Poglej več »
Papež Damaz II.
Papež Damaz II. ((Papa Damasus Secundus) rojen kot Popon (Poppo von Brixen; Poppo de' Curagnoni.), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1000 Pildenau (Vojvodina Bavarska, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Nemčija), † 9. avgust 1048 Palestrina (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) Papež je bil od 25. decembra 1047 - 9. avgusta 1048, ko je umrl.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Papež Damaz II. · Poglej več »
Papež Gregor VI.
*Ne zamenjaj ga s protipapežem Gregorjem VI.! Papež Gregor VI. ((Papa Gregorius Sixtus) rojen kot Janez Gracijan (Joannes Gratianus; Giovanni Graziano), je bil italijanski nadduhovnik, kardinal in papež, * okrog 1000, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † november 1047, Köln (Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Nemčija) Papež je bil od 1. maja 1045 - 20. decembra 1046, ko je bil na sinodi v Sutriju odstavljen in poslan v izgnanstvo v Köln; tam je tudi umrl.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Papež Gregor VI. · Poglej več »
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Novo!!: Henrik III. Nemški in Papež Gregor VII. · Poglej več »
Papež Janez XVIII.
Papež Janez XVIII. ((Papa Joannes Duodevicesimus) rojen kot Giovanni Fasano, je bil italijaski kardinal in papež, * 10. stoletje, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † 18. julij 1009, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija) Papež je bil od 25. decembra 1003 do svoje odpovedi junija 1009.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Papež Janez XVIII. · Poglej več »
Papež Leon IX.
Papež Leon IX. ((Papa Leo Nonus) rojen kot Bruno von Egisheim-Dagsburg (Bruno de Eguisheim-Dagsburg), je bil nemški škof, kardinal, papež in svetnik, * 21. junij 1002, Egisheim (Alzacija, Vojvodina Švabska, Sveto rimsko cesarstvo), † 19. april 1054) Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Novo!!: Henrik III. Nemški in Papež Leon IX. · Poglej več »
Papež Nikolaj II.
Papež Nikolaj II. (Papa Nicolaus Secundus) rojen kot Gerard Burgundski (Gerardus Burgundus; Gerhard von Burgund; Gerardo di Borgogna; Gérard de Bourgogne) je bil francoski škof, kardinal in papež, * okrog 980, Chevron (Château de Chevron, Arleško kraljestvo, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Francija), † 27. julij 1061 Florenca (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Novo!!: Henrik III. Nemški in Papež Nikolaj II. · Poglej več »
Papež Viktor II.
Papež Viktor II. ((Papa Victor Secundus) rojen kot Gebhard von Calw, Dollnstein und Hirschberg (Gebhard comte de Calw, Dollnstein et Hirschberg), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1017, Nordgau ((Bavarska,Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 28. julij 1057 Arezzo (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija). Papež je bil od 13. aprila 1055 do svoje smrti 28. julija 1057. Bil je peti nemški papež v zgodovini, a po vrsti četrti, ki je uresničeval gregorijansko reformo.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Papež Viktor II. · Poglej več »
Peter Orseolo
Peter Orseolo, Peter Benečan, Peter I. ((Velencei) Péter) ogrski kralj (1038-1041 in 1044-1046).
Novo!!: Henrik III. Nemški in Peter Orseolo · Poglej več »
Poppo I. Istrski
Grof Poppo I. (tudi Boppo) Weimar-Orlamünde, mejni grof v Istrski marki od leta 1012 do svoje smrti okoli 1044, ter tudi mejni grof Kranjske marke med leti 1029-1044; † 13 julij, pred 1044.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Poppo I. Istrski · Poglej več »
Poppo Oglejski
Poppo Oglejski (* cca. 1000, Trebinja (Koroška); † 28. septembra 1042, Oglej), enkrat v virih imenovan tudi Wolfgang, iz plemiške hiše grofov Trebinjskih, je bil Oglejski patriarh (od leta 1019).
Novo!!: Henrik III. Nemški in Poppo Oglejski · Poglej več »
Protipapež Honorij II.
Protipapež Honorij II. (Antipapa Honorius Secundus), rojen kot Peter Kadal (Petrus Cadalus ali Cadalous; Pietro Cadalo – s poudarkom na prvem ali na zadnjem zlogu: Càdalo oziroma Cadalò), italijanski rimskokatoliški škof in papež, ki so ga pozneje smatrali za protipapeža; * Sabbion di Cologna Veneta (Verona, Sveto rimsko cesarstvo) okrog 1010, † 1072 Parma Papež je bil od 28.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Protipapež Honorij II. · Poglej več »
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Rammelsberg · Poglej več »
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Romanska arhitektura · Poglej več »
Rudolf Rheinfeldški
Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Rudolf Rheinfeldški · Poglej več »
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Rudolfini · Poglej več »
Salomon Ogrski
Salomon (I.; Salomonus), ogrski kralj (1063-1087), *. 1053, † 1087.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Salomon Ogrski · Poglej več »
Samostan Quedlinburg
Samostan Quedlinburg (Stift Quedlinburg or Reichsstift Quedlinburg) je bila hiša posvetnih kanonistk (Frauenstift) v Quedlinburgu na ozemlju današnje Saški - Anhaltu v Nemčiji.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Samostan Quedlinburg · Poglej več »
Samostan Sant'Antimo
Samostan Sant'Antimo (italijansko Abbazia di Sant'Antimo), je nekdanji benediktinski samostan v Castelnuovo dell'Abate, v občini Montalcino v Toskani v osrednji Italiji.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Samostan Sant'Antimo · Poglej več »
Sámuel Aba
Sámuel Aba (Aba Sámuel) ogrski kralj (1041–1044).
Novo!!: Henrik III. Nemški in Sámuel Aba · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Spytihněv II.
Spytihněv II. (češko Spytihněv II., latinsko Spitigneus) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1055 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1031, Olomuc, † 28. januar 1061, Hradec nad Moravico.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Spytihněv II. · Poglej več »
Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer · Poglej več »
Sutri
Sutri je mesto in občina v provinci Viterbo, okoli 50 km oddaljeno od Rima in okoli 30 km južno od Viterba.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Sutri · Poglej več »
Vladislav I. Herman
Vladislav I. Herman (poljsko Władysław I Herman) je bil od leta 1079 do svoje smrti vojvoda Poljske, * ok.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Vladislav I. Herman · Poglej več »
Vojvodina Apulija in Kalabrija
Grofija Apulija in Kalabrija (latinsko Comitatus Apuliae et Calabriae), kasneje Vojvodina Apulija in Kalabrija (latinsko Ducatus Apuliae et Calabriae) je bila normanska država, ki jo je ustanovil Viljem Hautevillski leta 1042 na ozemlju Gargana, Foggie, Apulije, Vulture in večina Kampanije.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Vojvodina Apulija in Kalabrija · Poglej več »
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Vojvodina Bavarska · Poglej več »
Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Vojvodstvo Zgornja Lorena (Lotaringija), prvotno vojvodstvo Mozela, kasneje imenovano vojvodstvo Lorena (Duché de Lorraine), je bilo območje okoli Meuse in Mozele v današnji severovzhodni Franciji v srednjem veku.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija) · Poglej več »
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Zgodovina Nemčije · Poglej več »
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Novo!!: Henrik III. Nemški in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov · Poglej več »
1017
1017 (MXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1017 · Poglej več »
1026
1026 (MXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1026 · Poglej več »
1028
1028 (MXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1028 · Poglej več »
1038
1038 (MXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1038 · Poglej več »
1039
1039 (MXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1039 · Poglej več »
1040
1040 (MXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1040 · Poglej več »
1042
1042 (MXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1042 · Poglej več »
1043
1043 (MXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1043 · Poglej več »
1044
1044 (MXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1044 · Poglej več »
1046
1046 (MXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1046 · Poglej več »
1047
1047 (MXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1047 · Poglej več »
1048
1048 (MXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1048 · Poglej več »
1049
1049 (MXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1049 · Poglej več »
1054
1054 (MLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1054 · Poglej več »
1055
105% (MLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1055 · Poglej več »
1056
1056 (MLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 1056 · Poglej več »
14. april
14.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 14. april · Poglej več »
28. oktober
28.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 28. oktober · Poglej več »
4. junij
4.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 4. junij · Poglej več »
5. oktober
5.
Novo!!: Henrik III. Nemški in 5. oktober · Poglej več »
