Hitreje kot brskalnik!
79 odnosi: Aleksander iz Halesa, Šesta križarska vojna, Baldahin, Canterbury, Ely, Friderik II. Hohenstaufen, Glastonbury Tor, Grad Bunratty, Grad Caerphilly, Grad Carrickfergus, Grad Pembroke, Gradovi in mestno obzidje kralja Edvarda I. v Gwyneddu, Hamburg, Hansa, Henrik, Henrik III., Herefordska stolnica, Ivan Brez dežele, Kemično orožje, Kneževina Wales, Kraljevina Anglija, Ludvik IX. Francoski, Marijina kapela, Monségur, Gironde, Neža Praška, Normandija, Otokar I. Češki, Oton Otrok, Papež Bonifacij VIII., Papež Hadrijan V., Rayonnant, Relikvija Svete Krvi, Rihard II. Angleški, Rochestrski grad, Seznam britanskih kraljev, Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov, Seznam zgodovinskih vsebin, Stolnica Ely, Stolnica svetega Patrika, Dublin, Trdnjava Bergenhus, Triumvirat, Vojna ključev, Votivni dar, Wales, Westminstrska opatija, 1. oktober, 1207, 1213, 1216, 1217, ..., 1218, 1225, 1227, 1228, 1230, 1234, 1236, 1238, 1241, 1242, 1244, 1245, 1247, 1250, 1251, 1252, 1253, 1254, 1255, 1257, 1258, 1259, 1261, 1263, 1265, 1266, 1267, 1272, 16. november. Razširi indeks (29 več) »
Aleksander iz Halesa
Aleksander iz Halesa (tudi Aleksander Haleški, Halensis, Alensis, Halesius, Alesius), francoski teolog in filozof ok.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Aleksander iz Halesa · Poglej več »
Šesta križarska vojna
Šesta križarska vojna (1228–1229), znana tudi kot križarska vojna Friderika II., je bila vojaška ekspedicija za ponovno zavzetje Jeruzalema in preostale Svete dežele.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Šesta križarska vojna · Poglej več »
Baldahin
Baldahin (italijansko baldacchino, nemščine Baldachin) je krošnja, ki je navadno nameščena nad oltarjem ali prestolom.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Baldahin · Poglej več »
Canterbury
Canterbury je zgodovinsko angleško stolno mesto, ki leži v središču okrožja City of Canterbury, lokalno okrožje vlade Kenta v Angliji.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Canterbury · Poglej več »
Ely
Ely je škofovsko mesto v Cambridgeshire, Anglija, ki leži 23 km severovzhodno od Cambridgea in približno 129 km po cesti iz Londona.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Ely · Poglej več »
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Friderik II. Hohenstaufen · Poglej več »
Glastonbury Tor
Glastonbury Tor je hrib v bližini Glastonburyja v angleški grofiji Somerset s stolpom svetega Mihaela na vrhu, ki je na seznamu zgradba I. razreda.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Glastonbury Tor · Poglej več »
Grad Bunratty
Grad Bunratty (irsko Caisleán Bhun Raithe, kar pomeni 'grad ob ustju Ratty') je velik stolp iz 15.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Grad Bunratty · Poglej več »
Grad Caerphilly
Grad Caerphilly (valižansko Castell Caerffili) je srednjeveška utrdba v Caerphillyju v južnem Walesu.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Grad Caerphilly · Poglej več »
Grad Carrickfergus
Grad Carrickfergus (iz irščine Carraig ergergusa ali cairn of Fergus, ime Fergus pomeni 'močan človek') je irski normanski grad na Severnem Irskem v mestu Carrickfergus v občini Antrim na severni obali Belfastskega jezera (Belfast Lough), danes v Belfastu.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Grad Carrickfergus · Poglej več »
Grad Pembroke
Grad Pembroke (valižansko Castell Penfro) je srednjeveški grad v Pembroku v Zahodnem Walesu ob reki Cleddau.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Grad Pembroke · Poglej več »
Gradovi in mestno obzidje kralja Edvarda I. v Gwyneddu
Dvorci in grajska obzidja kralja Edvarda v Gwyneddu so skupina štirih fortifikacijskih zgradb angleškega kralja Edvarda I. v Walesu, ki so bili kot izjemni primeri vojaške arhitekture iz 13.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Gradovi in mestno obzidje kralja Edvarda I. v Gwyneddu · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Hamburg · Poglej več »
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Hansa · Poglej več »
Henrik
Henrik je moško osebno ime.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Henrik · Poglej več »
Henrik III.
Henrik III. je ime več vladarjev.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Henrik III. · Poglej več »
Herefordska stolnica
Herefordska stolnica je v Herefordu v Angliji in izvira iz leta 1079.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Herefordska stolnica · Poglej več »
Ivan Brez dežele
Ivan Brez dežele (tudi Janez Brez dežele), angleški kralj, * 24. december 1167, † 18/19. oktober 1216.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Ivan Brez dežele · Poglej več »
Kemično orožje
Oboroženih sil ZDA Kémično oróžje je vsako bojno sredstvo v obliki naravnega ali umetnega (sintetičnega) strupa ali zažigalnega sredstva, namenjeno za začasno onesposobitev ali povzročitev hudih poškodb ter smrti ljudi in/ali živali, ali pa za uničenje rastlin in s tem onemogočanje njihove uporabe, ter se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Kemično orožje · Poglej več »
Kneževina Wales
Kneževina Wales (velško: Tywysogaeth Cymru), zgodovinska vladavina v letih od 1216 do 1542.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Kneževina Wales · Poglej več »
Kraljevina Anglija
Kraljevina Anglija (Kingdom of England) je bila država v južnem delu otoka Velika Britanija, ki sta jo sestavljali Anglija in Wales.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Kraljevina Anglija · Poglej več »
Ludvik IX. Francoski
Ludvik IX., splošno znan kot sveti Ludvik ali Ludvik sveti, je bil od leta 1226 do 1270 francoski kralj in najslavnejši med Kapetingi, * 25. april 1214, † 25. avgust 1270.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Ludvik IX. Francoski · Poglej več »
Marijina kapela
Marijina kapela je tradicionalni angleški izraz za kapelo v notranjosti stolnice, bazilike ali velike cerkve, posvečeno Blaženi Devici Mariji.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Marijina kapela · Poglej več »
Monségur, Gironde
Monségur (gaskonsko Montsegur) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Monségur, Gironde · Poglej več »
Neža Praška
Sveta Neža Praška, OSC (Svata Anežka Česká, * 20. junij 1211, † 2. marec 1282), znana tudi kot Neža Češka, je bila srednjeveška češka princesa, ki je svoje življenje preusmerila v delo za dobrodelnost, se odpovedala razkošju dvora ter se posvetila molitvi.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Neža Praška · Poglej več »
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Normandija · Poglej več »
Otokar I. Češki
Otokar I. Přemysl (češko Přemysl I. Otakar) je bil od leta 1192 vojvoda Češke in kasneje dobil naslov kralja, prvič leta 1198 od Filipa Švabskega, nato leta 1203 od Otona IV. Brunsviškega in leta 1212 od Friderika II., * okoli 1155, † 15. december 1230, Praga.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Otokar I. Češki · Poglej več »
Oton Otrok
Oton, imenovan Otrok, prvi vojvoda v vojvodini Braunschweig-Lüneburg, * 1204, † 9. junij 1252, Lüneburg.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Oton Otrok · Poglej več »
Papež Bonifacij VIII.
Papež Bonifacij VIII., rojen kot Benedetto Caetani Benedetto Gaetano, (imenovan tudi Benedetto Caetani Starejši) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1230 Anagni (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 11. oktober 1303 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Henrik III. Angleški in Papež Bonifacij VIII. · Poglej več »
Papež Hadrijan V.
Papež Hadrijan V., rojen kot (Ottobuono Fieschi; je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1215 Genova (Genovska republika, Sveto rimsko cesarstvo);; † 18. avgust 1276 Viterbo (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Henrik III. Angleški in Papež Hadrijan V. · Poglej več »
Rayonnant
V francoski gotski arhitekturi je rayonnant (francoska izgovorjava) obdobje od približno sredine 13.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Rayonnant · Poglej več »
Relikvija Svete Krvi
Westminstru leta 1247, avtor Matthew Paris Relikvija Svete Krvi je srednjeveška relikvija, ki naj bi vsebovala nekaj krvi Jezusa Kristusa.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Relikvija Svete Krvi · Poglej več »
Rihard II. Angleški
Rihard II. znan tudi kot Rihard Bordeauxski, je bil angleški kralj od leta 1377 do odstavitve leta 1399, * 6. januar 1367, † ok. 14. februar 1400.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Rihard II. Angleški · Poglej več »
Rochestrski grad
Rochestrski grad so ruševine gradu na obrežju reke Medway v Rochestru v Kentu v Veliki Britaniji.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Rochestrski grad · Poglej več »
Seznam britanskih kraljev
To je seznam angleških kraljev, skupaj s škotskimi, valižanskimi in irskimi kralji.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Seznam britanskih kraljev · Poglej več »
Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov
Seznam najdlje vladajočih monarhov suverenih držav vseh časov, ki so vladali 50 ali več let.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Stolnica Ely
Stolnica v Elyu (tudi cerkev Svete in nedeljene Trojice) je glavna cerkev škofije Ely v Cambridgeshireu v Angliji in je sedež škofije in volilnega škofa, škofije Huntingdon.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Stolnica Ely · Poglej več »
Stolnica svetega Patrika, Dublin
Stolnica svetega Patrika (irsko Ard-Eaglais Naomh Pádraig) v Dublinu na Irskem je bila ustanovljena leta 1191 in je narodna stolnica Irske cerkve.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Stolnica svetega Patrika, Dublin · Poglej več »
Trdnjava Bergenhus
Trdnjava Bergenhus (Bergenhus festning) je trdnjava v Bergnu na Norveškem.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Trdnjava Bergenhus · Poglej več »
Triumvirat
Triumvirat (latinsko triumvirātus iz trēs – tri in vir – moški) je politični režim, v katerem vladajo trije vplivni posamezniki – triumviri.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Triumvirat · Poglej več »
Vojna ključev
Vojna ključev (1228–1230) je bil prvi vojaški spopad med Friderikom II., cesarjem Svetega rimskega cesarstva, in papeštvom.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Vojna ključev · Poglej več »
Votivni dar
Votivni dar je eden ali več predmetov, ki so prikazani ali shranjeni brez namena izterjave ali uporabe na svetem kraju v verske namene.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Votivni dar · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Wales · Poglej več »
Westminstrska opatija
Westminstrska opatija, uradno imenovana kolegijska cerkev svetega Petra pri Westminstru, je velika, predvsem gotska opatijska cerkev v mestu Westminster v Londonu v Angliji, tik zahodno od Westminstrske palače.
Novo!!: Henrik III. Angleški in Westminstrska opatija · Poglej več »
1. oktober
1.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1. oktober · Poglej več »
1207
1207 (MCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1207 · Poglej več »
1213
1213 (MCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1213 · Poglej več »
1216
1216 (MCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1216 · Poglej več »
1217
1217 (MCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1217 · Poglej več »
1218
1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1218 · Poglej več »
1225
1225 (MCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1225 · Poglej več »
1227
1227 (MCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1227 · Poglej več »
1228
1228 (MCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1228 · Poglej več »
1230
1230 (MCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1230 · Poglej več »
1234
1234 (MCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1234 · Poglej več »
1236
1236 (MCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1236 · Poglej več »
1238
1238 (MCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1238 · Poglej več »
1241
1241 (MCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1241 · Poglej več »
1242
1242 (MCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1242 · Poglej več »
1244
1244 (MCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1244 · Poglej več »
1245
1245 (MCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1245 · Poglej več »
1247
1247 (MCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1247 · Poglej več »
1250
1250 (MCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1250 · Poglej več »
1251
1251 (MCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1251 · Poglej več »
1252
1252 (MCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1252 · Poglej več »
1253
1253 (MCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1253 · Poglej več »
1254
1254 (MCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1254 · Poglej več »
1255
1255 (MCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1255 · Poglej več »
1257
1257 (MCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1257 · Poglej več »
1258
1258 (MCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1258 · Poglej več »
1259
1259 (MCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1259 · Poglej več »
1261
1261 (MCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1261 · Poglej več »
1263
1263 (MCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1263 · Poglej več »
1265
1265 (MCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1265 · Poglej več »
1266
1266 (MCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1266 · Poglej več »
1267
1267 (MCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1267 · Poglej več »
1272
1272 (MCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 1272 · Poglej več »
16. november
16.
Novo!!: Henrik III. Angleški in 16. november · Poglej več »
