Kazalo
59 odnosi: Arleško kraljestvo, Arnulf Bavarski, Árpádovci, Švabska vojvodina, Bertold Bavarski, Boleslav I. Češki, Bruno Veliki, Cambrai, Cerkev sv. Servacija, Quedlinburg, Dirk I., Grad, Grajski hrib Quedlinburg, Grofija Hainaut, Grofija Holandija, Hamaland, Henrik, Henrik I., Henrik I. Bavarski, Henrik II. Bavarski, Henrik II. Sveti, Heveli, Jaromir Češki, Karlov relikviarij, Konrad I. Nemški, Konrad II. Nemški, Kunigunda Švabska, Lotaringija, Magdeburg, Milčani, Nakon, Ostfalija, Oton I. Veliki, Oton I. Zutphenski, Otoni, Otonska umetnost, Palatinski grof, Papež Klemen II., Plemenska vojvodina Saška, Polabski Slovani, Quedlinburg, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Rudolfini, Saška (volilna kneževina), Samostan Quedlinburg, Samostan Reichenau, Schleswig-Holstein, Spodnja Lorena, Stojgnev, Strasbourg, Sveto rimsko cesarstvo, ... Razširi indeks (9 več) »
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Henrik I. Nemški in Arleško kraljestvo
Arnulf Bavarski
Nagrobni napis vojvode Arnulfa Arnulf I., bavarski vojvoda (907-937).
Poglej Henrik I. Nemški in Arnulf Bavarski
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Henrik I. Nemški in Árpádovci
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Poglej Henrik I. Nemški in Švabska vojvodina
Bertold Bavarski
Bertold (tudi Perhtold), karantanski (koroški) (927-938/morda do 947) in bavarski vojvoda (938-947).
Poglej Henrik I. Nemški in Bertold Bavarski
Boleslav I. Češki
Boleslav I. Okrutni (češko Boleslav I. Ukrutný) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 935 do svoje smrti vladar (češko kníže, vojvoda) Vojvodine Češke, * 915, † 972.
Poglej Henrik I. Nemški in Boleslav I. Češki
Bruno Veliki
Bruno Veliki, nadškof Kölna, vojvoda Lotaringije, * 925, † 11. oktober 965, Reims.
Poglej Henrik I. Nemški in Bruno Veliki
Cambrai
Cambrai (nekdanji Cambray; nizozemsko Kamerijk) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Henrik I. Nemški in Cambrai
Cerkev sv. Servacija, Quedlinburg
Cerkev sv.
Poglej Henrik I. Nemški in Cerkev sv. Servacija, Quedlinburg
Dirk I.
Dirk I. ali Thidericus Fresonie (ok. 875 - ok. 923 ali Andernach, 5. oktober 939) je bil frizijski grof, ki je od okoli leta 896 vladal številnim območjem v obalni regiji Zahodne Frizije, kasnejši grofiji Holandije.
Poglej Henrik I. Nemški in Dirk I.
Grad
pa tudi.
Poglej Henrik I. Nemški in Grad
Grajski hrib Quedlinburg
Pogled iz ''Wassertorstraße'' na vzhod grajskega hriba Grajski hrib Quedlinburg (nemško Schlossberg) je vzpetina severnega predela Harza.
Poglej Henrik I. Nemški in Grajski hrib Quedlinburg
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Poglej Henrik I. Nemški in Grofija Hainaut
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Henrik I. Nemški in Grofija Holandija
Hamaland
Hamaland je bila grofija Karolinškega cesarstva, kasneje je postal upravno okrožje.
Poglej Henrik I. Nemški in Hamaland
Henrik
Henrik je moško osebno ime.
Poglej Henrik I. Nemški in Henrik
Henrik I.
Henrik I. je lahko.
Poglej Henrik I. Nemški in Henrik I.
Henrik I. Bavarski
Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.
Poglej Henrik I. Nemški in Henrik I. Bavarski
Henrik II. Bavarski
Henrik II.
Poglej Henrik I. Nemški in Henrik II. Bavarski
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Henrik I. Nemški in Henrik II. Sveti
Heveli
Ozemlje Hevelov in Sprevanov okoli leta 1150 Heveli ali Heveljani, včasih tudi Havolani (nemško Heveller ali Stodoranen, poljsko Hawelanie ali Stodoranie, češko Havolané ali Stodorané) so bili pleme Polabskih Slovanov, od 8.
Poglej Henrik I. Nemški in Heveli
Jaromir Češki
Jaromir (češko Jaromír) je bil član Přemyslidske dinastije, ki je leta 1003, 1004 do 1012 in ponovno od 1034 do 1035 vladal kot vojvoda Češke, * 70.
Poglej Henrik I. Nemški in Jaromir Češki
Karlov relikviarij
Karlov relikviarij v koru aachenske stolnice Karlov relikviarij v korni dvorani aachenske stolnice je dal narediti kralj Friderik II. Naročen in končan je bil leta 1215, izdelal ga je aachenski zlatar, ko je ded Friderika II.
Poglej Henrik I. Nemški in Karlov relikviarij
Konrad I. Nemški
Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.
Poglej Henrik I. Nemški in Konrad I. Nemški
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Henrik I. Nemški in Konrad II. Nemški
Kunigunda Švabska
Kunigunda Švabska iz plemiške rodbine Ahalolfingov je bila po poroki z mejnim grofom Luitpoldom do leta 907 bavarska mejna grofica in po poroki s kraljem Konradom I. od leta 913 do 918 kraljica Frankov, * okoli 878, † 7.
Poglej Henrik I. Nemški in Kunigunda Švabska
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Poglej Henrik I. Nemški in Lotaringija
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Henrik I. Nemški in Magdeburg
Milčani
Gustav Droysen (1886): Milčanska dežela v Misenski marki Milčani (češko Milčané, poljsko Milczanie, nemško Milzener) so bili zahodnoslovansko pleme, naseljeno v sedanji Zgornji Lužici.
Poglej Henrik I. Nemški in Milčani
Nakon
Nakon ali Nako je bil knez/vojvoda Obodritov, ki je skupaj z bratom Stojgnevom vodil upor slovanske plemenske zveze proti Germanom, še posebej proti Hermanu Billungu, vojvodi Saške,Małecki, Jan Marian.
Poglej Henrik I. Nemški in Nakon
Ostfalija
Ostfalija okoli leta 1000 na karti iz 19. stoletja Ostfalija (nemško Ostfalen, ostfalsko Oostfalen) je zgodovinska pokrajina v severni Nemčiji, ki obsega vzhodne gaue (grofije) zgodovinske vojvodine Saške in jo v grobem omejujejo reke Leine na zahodu ter Laba in Saale na vzhodu.
Poglej Henrik I. Nemški in Ostfalija
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Henrik I. Nemški in Oton I. Veliki
Oton I. Zutphenski
Oton Hamerštajnski, (ok. 975 – 5. junij 1036) je bil grof nemških ozemelj Wetterau in Engersgouw.
Poglej Henrik I. Nemški in Oton I. Zutphenski
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Henrik I. Nemški in Otoni
Otonska umetnost
Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.
Poglej Henrik I. Nemški in Otonska umetnost
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Poglej Henrik I. Nemški in Palatinski grof
Papež Klemen II.
Papež Klemen II. ((Papa Clemens Secundus) rojen kot Suidger pl. Morsleben in Hornburg (tudi: Suitger oziroma Suitgar) (Suidger comes de Morsleben et Hornburg; Suidger, Graf von Morsleben und Hornburg.), je bil nemški škof, kardinal in papež, * oktober 1005, Hornberg (Spodnja Saška, Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 9.
Poglej Henrik I. Nemški in Papež Klemen II.
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Henrik I. Nemški in Plemenska vojvodina Saška
Polabski Slovani
William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.
Poglej Henrik I. Nemški in Polabski Slovani
Quedlinburg
Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.
Poglej Henrik I. Nemški in Quedlinburg
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Henrik I. Nemški in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Poglej Henrik I. Nemški in Rudolfini
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Henrik I. Nemški in Saška (volilna kneževina)
Samostan Quedlinburg
Samostan Quedlinburg (Stift Quedlinburg or Reichsstift Quedlinburg) je bila hiša posvetnih kanonistk (Frauenstift) v Quedlinburgu na ozemlju današnje Saški - Anhaltu v Nemčiji.
Poglej Henrik I. Nemški in Samostan Quedlinburg
Samostan Reichenau
Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.
Poglej Henrik I. Nemški in Samostan Reichenau
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Henrik I. Nemški in Schleswig-Holstein
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Poglej Henrik I. Nemški in Spodnja Lorena
Stojgnev
Stojgnev je bil knez slovanskega plemena Obodritov ob spodnji Odri, ki je vladal v prvi polovici 10.
Poglej Henrik I. Nemški in Stojgnev
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Henrik I. Nemški in Strasbourg
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Henrik I. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo
Thietmar Merseburški
Thietmar, Dietmar ali Dithmar Mesreburški (nemško Thietmar von Merseburg) je bil od leta 1009 do svoje smrti knezoškof Merseburga, * 25. julij 975 ali 976, † 1. december 1018, Merseburg, Nemčija.
Poglej Henrik I. Nemški in Thietmar Merseburški
Vendski križarski pohod
Vendski križarski pohod ali vendska križarska vojna (nemško Wendenkreuzzug) je bil vojaški pohod leta 1147 v eni od severnih križarskih vojn, ki ga je vodilo predvsem Nemško kraljestvo znotraj Svetega rimskega cesarstva in je bil uperjen proti Polabskim Slovanom ali Vendom.
Poglej Henrik I. Nemški in Vendski križarski pohod
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Henrik I. Nemški in Vojvodina Češka
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Henrik I. Nemški in Vojvodina Bavarska
Vratislav I. Češki
Vratislav I. (češko Vratislav I.) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 915 do svoje smrti vojvoda Češke, * ok.
Poglej Henrik I. Nemški in Vratislav I. Češki
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Henrik I. Nemški in Vzhodnofrankovska država
Waffen-SS
Waffen-SS (W-SS) oziroma Oborožena SS se je razvila iz SS.
Poglej Henrik I. Nemški in Waffen-SS
Widukind Corveyski
Cerkev Corveyske opatije Widukind Corveyski, srednjeveški saški kronist, avtor kronike Res gestae Saxonicae sive annalium libri tres (Dejanja Sasov ali letopisi v treh knjigah), pomembnega vira podatkov za zgodovino Nemčije 10.
Poglej Henrik I. Nemški in Widukind Corveyski
Zoltán Madžarski
Zoltán (tudi Zolta, Zsolt ali Solt), veliki knez Madžarov (ca. 907- ca. 947 ali 948), * ca.
Poglej Henrik I. Nemški in Zoltán Madžarski
Prav tako znan kot Henrik I. Ptičar, Henrik Ptičar.