Hitreje kot brskalnik!
51 odnosi: Abellait, Aluminijev fluorid, Aluminijev hidroksid, Aluminijev nitrid, Aluminijev oksid, Amonijev aluminijev sulfat, Železov(III) klorid, Beril, Bravaisova mreža, Coxeterjeva notacija, Curiejeva temperatura, Dvolomnost, Enoosni mineral, Fosforjev pentoksid, Germanijev(IV) oksid, Grafit, Grinokit, Halkozin, Hanksit, Hidrati plinov, Kemijski element, Kovelin, Kristal, Kristalna napaka, Kristalna struktura, Lantan, Lizardit, Magnezit, Millerjevi indeksi, Molibdenit, Molizit, Natrijev sulfat, Ogljik, Oniks, Optična indikatrisa, Pleohroizem, Polimorfizem (kristalografija), Prostorska skupina, Rodohrozit, Sadra, Sfalerit, Siderit, Silicijev dioksid, Smaragd, Svinčev(IV) oksid, Tališča elementov (podatkovna stran), Trigonalni kristalni sistem, Troilit, Vaterit, Visokoentropijska zlitina, ..., Voda. Razširi indeks (1 več) »
Abellait
Abellait je hidriran svinčev karbonatni mineral, odkrit v opuščene rudniku uranove rude Eureca v vasi Torre de Capdella, Katalonija, Španija.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Abellait · Poglej več »
Aluminijev fluorid
Aluminijev fluorid je kemijska spojina s formulo AlF3.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Aluminijev fluorid · Poglej več »
Aluminijev hidroksid
Aluminijev hidroksid, tudi aluminijev hidrat ali trihidrat (Al2O3•3H2O), je aluminijeva spojina s kemijsko formulo Al(OH)3.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Aluminijev hidroksid · Poglej več »
Aluminijev nitrid
Aluminijev nitrid je spojina aluminija in dušika s formulo AlN.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Aluminijev nitrid · Poglej več »
Aluminijev oksid
Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al2O3.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Aluminijev oksid · Poglej več »
Amonijev aluminijev sulfat
Amonijev aluminijev sulfat, znan tudi kot amonijev galun ali samo galun, je bel kristaliničen dvojni sulfat, običajno kot dodekahidrat, s kemijsko formulo (NH4)Al(SO4)2•12H2O.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Amonijev aluminijev sulfat · Poglej več »
Železov(III) klorid
Železov(III) klorid ali feriklorid je spojina s kemijsko formulo FeCl3. Kristali železovega triklorida so v odbiti svetlobi temno zeleni, v prepuščeni svetlobi pa škrlatno rdeči. Brezvodna spojina je zelo higroskopna in v vlažnem zraku tvori meglo vodikovega klorida. V naravi se pojavlja kot zelo redek mineral molizit in v nekaterih fumarolah. V vodi hidrolizira. Reakcija je eksotermna. Raztopina je rjavo obarvana, kisla in jedka tekočina, ki se uporablja kot flokulant za obdelavo odpadnih voda in pripravo pitne vode, sredstvo za jedkanje bakra in njegovih zlitin in tiskanih vezij. Brezvoden železov(III) klorid je precej močna Lewisova kislina, ki se uporabja kot katalizator v organskih sintezah.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Železov(III) klorid · Poglej več »
Beril
Beril je mineral, berilijev aluminijev ciklosilikat s kemijsko formulo Be3Al2.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Beril · Poglej več »
Bravaisova mreža
V geometriji in kristalogarfiji je Bravaisova mreža neskončen niz točk, ki jih generira niz diskretnih translacijskih operacij, zapisanih z enačbo: ni so poljubna cela števila, ai pa osnovni vektorji, ki ležijo na različnih ravninah in povezujejo mrežo.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Bravaisova mreža · Poglej več »
Coxeterjeva notacija
Coxeterjeva notacija je v geometriji sistem, ki omogoča razvrščanje simetrijskih grup s tem, da opiše kote med osnovnimi zrcaljenji Coxeterjeve grupe.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Coxeterjeva notacija · Poglej več »
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Curiejeva temperatura · Poglej več »
Dvolomnost
Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Dvolomnost · Poglej več »
Enoosni mineral
Enoosni minerali so razred anizotropnih mineralov, v katerega spadajo vsi minerali, ki kristalizirajo v tetragonalnih in heksagonalnih kristalnih sistemih.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Enoosni mineral · Poglej več »
Fosforjev pentoksid
Fosforjev pentoksid je kemična spojina.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Fosforjev pentoksid · Poglej več »
Germanijev(IV) oksid
Germanijev(IV) oksid, germanijev dioksid ali germanijev oksid je anorganska spojina s formulo GeO2.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Germanijev(IV) oksid · Poglej več »
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Grafit · Poglej več »
Grinokit
Grinokit, kadmijeva okra ali kadmijeva svetlica je redek kadmijev mineral, sestavljen iz kristaliničnega kadmijevega sulfida CdS.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Grinokit · Poglej več »
Halkozin
Halkozin je bakrov(I) sulfid in pomembna bakrova ruda.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Halkozin · Poglej več »
Hanksit
Hanksit je natrijev kalijev sulfatni mineral s formulo Na22K(SO4)9CO3)2Cl. Je edini mineral, ki poleg sulfatne skupine vsebuje tudi karbonatno skupino.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Hanksit · Poglej več »
Hidrati plinov
Hidrat metana, vraščen v sediment; greben pred obalo Oregona, Združene države Amerike Hidrati plinov, hidrati ali klatrati so kristalne trdne snovi na vodni osnovi, podobne ledu, v katerih so majhne nepolarne molekule, običajno plini, ali polarne molekule z velikimi hidrofobnimi deli ujete v »kletke« zamrznjenih molekul vode, vezanih z vodikovimi vezmi.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Hidrati plinov · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Kemijski element · Poglej več »
Kovelin
Kovelin (tudi kovelit) je redek bakrov sulfidni mineral s formalno kemijsko formulo CuS.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Kovelin · Poglej več »
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Kristal · Poglej več »
Kristalna napaka
Kristalna napaka je neurejenost oziroma praznina v kristalni strukturi.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Kristalna napaka · Poglej več »
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Kristalna struktura · Poglej več »
Lantan
Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Lantan · Poglej več »
Lizardit
Brez opisa.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Lizardit · Poglej več »
Magnezit
Magnezit je mineral s kemijsko formulo MgCO3 (magnezijev karbonat).
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Magnezit · Poglej več »
Millerjevi indeksi
Millerjevi indeksi ravnin v kubičnih kristalih Millerjevi indeksi so sistem zapisa kristalografskih ravnin in smeri v Bravaisovih mrežah.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Millerjevi indeksi · Poglej več »
Molibdenit
Molibdenit (iz grškega μόλυβδος - svinec) je mineral molibdenov sulfid s kemijsko formulo MoS2.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Molibdenit · Poglej več »
Molizit
Molizit (iz grškega μόλυσις – madež) je redek železov mineral s kemijsko formulo FeCl3.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Molizit · Poglej več »
Natrijev sulfat
Natrijev sulfat je natrijeva sol žveplove kisline.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Natrijev sulfat · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Ogljik · Poglej več »
Oniks
Oniks se nanaša predvsem na vzporedno pasovno različico kalcedona, oksidnega minerala.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Oniks · Poglej več »
Optična indikatrisa
Optična indikatrisa (tudi elipsoid lomnega količnika) prikazuje velikost lomnega količnika v mineralu v različnih smereh.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Optična indikatrisa · Poglej več »
Pleohroizem
Pleohroizem ali mnogobarvitost (tudi polihroizem) (ime je sestavljeno iz dveh grških besed πλέων (več) in χρῶμα (barva)) je optični pojav pri katerem se pojavijo različne barve v posameznih zrnih minerala, če jih opazujemo pod različnimi koti.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Pleohroizem · Poglej več »
Polimorfizem (kristalografija)
V kristalografiji je polimorfizem sposobnost trdnine, da ima več kot eno kristalno strukturo.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Polimorfizem (kristalografija) · Poglej več »
Prostorska skupina
V kristalografiji je prostorska skupina ali kristalografska skupina ali Fedorova skupina kristala opis njegove simetrije, ki ima lahko eno od 230 možnih simetrij.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Prostorska skupina · Poglej več »
Rodohrozit
Rodohrozit je manganov karbonatni mineral s kemično sestavo.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Rodohrozit · Poglej več »
Sadra
Sadra je kalcijev sulfatni mineral s formulo CaSO4•2H2O.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Sadra · Poglej več »
Sfalerit
Sfalerit ((Zn,Fe)S) je cinkov železov sulfidni mineral in najpomembnejša cinkova ruda.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Sfalerit · Poglej več »
Siderit
Siderit je mineral železov(II) karbonat.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Siderit · Poglej več »
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Silicijev dioksid · Poglej več »
Smaragd
Smaragd (Be3Al2(SiO3)6) je drag kamen, zeleni različek berila.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Smaragd · Poglej več »
Svinčev(IV) oksid
Svinčev(IV) oksid ali svinčev dioksid je anorganska spojina s formulo PbO2.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Svinčev(IV) oksid · Poglej več »
Tališča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Tališča elementov (podatkovna stran) · Poglej več »
Trigonalni kristalni sistem
Trigonalni kristalni sistem ali trigonalna singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov, romboedrična prostorska mreža pa ena od sedmih prostorskih mrež.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Trigonalni kristalni sistem · Poglej več »
Troilit
Troilit je redek železov sulfidni mineral s formulo FeS in z železom bogat končni člen pirotitne skupine mineralov.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Troilit · Poglej več »
Vaterit
Vaterit ali μ-CaCO3 je mineral, polimorf kalcijevega karbonata CaCO3.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Vaterit · Poglej več »
Visokoentropijska zlitina
Atomska zgradba zlitine CoCrFeMnNi z FCC-strukturo Visokoentropijske zlitine so kovinske zlitine najmanj petih kemijskih elementov, ki so v spojini prisotni z od 5 do 35 odstotnim atomskim deležem.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Visokoentropijska zlitina · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Heksagonalni kristalni sistem in Voda · Poglej več »
Preusmerja sem:
Heksagonalna kristalna struktura.
