Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Halštatska kultura

Index Halštatska kultura

Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.

43 odnosi: Alzacija, Švica, Železna doba, Železniki, Bischofshofen, Bizeljsko, Bodensko jezero, Bratislavski grad, Celje, Cisalpska Galija, Galija, Grače (Beljak), Grad Habsburg, Halštatsko arheološko najdišče Vače, Hallstatt, Jaroměřice nad Rokytnou, Kanton Bern, Kanton Luzern, Keltska umetnost, Keltski jeziki, Klada, Škofljica, Krištofova Gora, Krimml, Krka, Kultura žarnih grobišč, Kultura Castro, Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut, Latenska kultura, Liguri, Ljudstva antične Italije, Ljutomer, Lužiška kultura, Maribor, Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini, Seznam zgodovinskih vsebin, Situla z Vač, Tone Knez, Trdnjava Marienberg, Triglavski narodni park, Unjetiška kultura, Villanovska kultura, Wales, Zgornja Frankovska.

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Novo!!: Halštatska kultura in Alzacija · Poglej več »

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Novo!!: Halštatska kultura in Švica · Poglej več »

Železna doba

Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.

Novo!!: Halštatska kultura in Železna doba · Poglej več »

Železniki

Železniki so mesto na Gorenjskem s približno 3.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži ob Selški Sori na mestu, kjer se Selška dolina nekoliko razširi.

Novo!!: Halštatska kultura in Železniki · Poglej več »

Bischofshofen

Bischofshofen (pogovorno skrajšano B'hofen) je mesto z 10.574 prebivalci (s 1. januarjem 2019) v okrožju St.

Novo!!: Halštatska kultura in Bischofshofen · Poglej več »

Bizeljsko

Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.

Novo!!: Halštatska kultura in Bizeljsko · Poglej več »

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren. Jezero leži tam, kjer se srečujejo Nemčija, Švica in Avstrija. Njene obale ležijo v nemških deželah Bavarska in Baden-Württemberg, švicarskih kantonih St. Gallen, Thurgau in Schaffhausen ter avstrijski deželi Vorarlberg. Ren se v jezero izliva z juga, s izvornim tokom, ki tvori avstrijsko-švicarsko mejo, iztok pa ima na Spodnjem jezeru, kjer - razen Schaffhausna - tvori nemško-švicarsko mejo do mesta Basel. Najbolj naseljena mesta ob jezeru so Konstanca (nemško Konstanz), Friedrichshafen, Radolfzell am Bodensee, Bregenz in Lindau. Največji otoki so Reichenau v Spodnjem jezeru ter Lindau in Mainau v Zgornjem jezeru.

Novo!!: Halštatska kultura in Bodensko jezero · Poglej več »

Bratislavski grad

Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.

Novo!!: Halštatska kultura in Bratislavski grad · Poglej več »

Celje

Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.

Novo!!: Halštatska kultura in Celje · Poglej več »

Cisalpska Galija

Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.

Novo!!: Halštatska kultura in Cisalpska Galija · Poglej več »

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Novo!!: Halštatska kultura in Galija · Poglej več »

Grače (Beljak)

kultno mesto v Gračah cerkev v Gračah Spolije na južni strani cerkve Grače, nem.

Novo!!: Halštatska kultura in Grače (Beljak) · Poglej več »

Grad Habsburg

Grad Habsburg (nemško Schloss Habsburg), je grad na hribu v Švici.

Novo!!: Halštatska kultura in Grad Habsburg · Poglej več »

Halštatsko arheološko najdišče Vače

Halštatsko arheološko najdišče Vače je vzhodnohalštatsko arheološko najdišče v Kleniku, vasi pri Vačah na meji med Štajersko in Dolenjsko v osrednjevzhodni Sloveniji.

Novo!!: Halštatska kultura in Halštatsko arheološko najdišče Vače · Poglej več »

Hallstatt

Hallstatt je trg in turistični kraj v zgornjeavstrijski pokrajini Salzkammergut na jugozahodnem bregu jezera Hallstatter See.

Novo!!: Halštatska kultura in Hallstatt · Poglej več »

Jaroměřice nad Rokytnou

Pogled na mesto z Žabíka Cerkev svete Margarete z grajskim vrtom Jaromerice nad Rokytnou je mesto na Češkem 14 kilometrov južno od Třebíča in pripada njegovemu okrožju.

Novo!!: Halštatska kultura in Jaroměřice nad Rokytnou · Poglej več »

Kanton Bern

Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.

Novo!!: Halštatska kultura in Kanton Bern · Poglej več »

Kanton Luzern

Kanton Luzern (nemško Kanton Luzern; francosko canton de Lucerne) je eden od kantonov Švice.

Novo!!: Halštatska kultura in Kanton Luzern · Poglej več »

Keltska umetnost

Keltska umetnost je povezana z ljudmi, znanimi kot Kelti, tistimi, ki so govorili keltske jezike v Evropi od prazgodovine do sodobnega obdobja, pa tudi umetnosti starodavnih ljudstev, katerih jezik je negotov, vendar imajo kulturne in slogovne podobnosti z govorci keltskih jezikov.

Novo!!: Halštatska kultura in Keltska umetnost · Poglej več »

Keltski jeziki

Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Novo!!: Halštatska kultura in Keltski jeziki · Poglej več »

Klada, Škofljica

Klada je gručasta vas v Občini Škofljica, ki stoji na severnem pobočju hriba Sv.

Novo!!: Halštatska kultura in Klada, Škofljica · Poglej več »

Krištofova Gora

Podružnična cerkev na Krištofovi Gori Krištofova Gora, slovensko lokalno narečno tudi samo Krištof, nemško Christofberg je višinska vasica in romarski kraj v občini Mostič v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Halštatska kultura in Krištofova Gora · Poglej več »

Krimml

Krimml je občina v okrožju Zell am See v Krimml * http://www.krimml.at/ Webseite der Gemeinde und des Tourismusverbands Krimml * https://www.statistik.at/blickgem/gemDetail.do?gemnr.

Novo!!: Halštatska kultura in Krimml · Poglej več »

Krka

Krka je najdaljši desni pritok Save v Sloveniji.

Novo!!: Halštatska kultura in Krka · Poglej več »

Kultura žarnih grobišč

Kultura žarnih grobišč – (KŽG) (1300 pr. n. št. - 750 pr. n. št.) je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope.

Novo!!: Halštatska kultura in Kultura žarnih grobišč · Poglej več »

Kultura Castro

Kultura Castro (galicijsko cultura castrexa, portugalsko cultura castreja, asturijsko cultura castriega, špansko cultura castreña, kar pomeni »kultura utrdb«) je arheološki izraz za materialno kulturo severozahodnih regij Iberskega polotoka (današnja severna Portugalska skupaj z Galicijo, Asturijo in zahodnimi deli Kastilije in Leona) od konca bronaste dobe (ok. 9. stoletje pr. n. št.) do njenega podrejanja rimski kulturi (ok. 1. stoletja pr. n. št.). To je kultura, povezana z Gallaečani in Asturijci.

Novo!!: Halštatska kultura in Kultura Castro · Poglej več »

Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut

Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut je eno od trenutnih desetih območij Unescove svetovne dediščine v Avstriji.

Novo!!: Halštatska kultura in Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut · Poglej več »

Latenska kultura

Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.

Novo!!: Halštatska kultura in Latenska kultura · Poglej več »

Liguri

Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.

Novo!!: Halštatska kultura in Liguri · Poglej več »

Ljudstva antične Italije

Ljudstva antične Italije je skupno poimenovanje kultur in etnij, ki so naseljevale Apeninski polotok pred nastankom Rima.

Novo!!: Halštatska kultura in Ljudstva antične Italije · Poglej več »

Ljutomer

Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.

Novo!!: Halštatska kultura in Ljutomer · Poglej več »

Lužiška kultura

Lužiška kultura je bila kultura v pozni bronasti in zgodnji železni dobi (1700 pr. n. št. – 500 pr. n. št.) na večini ozemlja sedanje Poljske in delih Češke, Slovaške, vzhodne Nemčije in zahodne Ukrajine.

Novo!!: Halštatska kultura in Lužiška kultura · Poglej več »

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Halštatska kultura in Maribor · Poglej več »

Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini

Rimska nekropola je antično arheološko najdišče, ki leži na vzhodnem robu današnjega naselja Šempeter v Savinjski dolini.

Novo!!: Halštatska kultura in Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini · Poglej več »

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Novo!!: Halštatska kultura in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »

Situla z Vač

Narodnem muzeju Slovenije Situla z Vač (tudi vaška situla) je situla (ali vedrica) iz obdobja Halštatske kulture, ki jo je na Vačah blizu Litije v začetku leta 1882 (po ustnem izročilu 17. januarja) izkopal Janez Grilc.

Novo!!: Halštatska kultura in Situla z Vač · Poglej več »

Tone Knez

Tone Knez, slovenski arheolog, * 26. marec 1930, Laško, † 5. avgust 1993, Novo mesto.

Novo!!: Halštatska kultura in Tone Knez · Poglej več »

Trdnjava Marienberg

Trdnjava Marienberg (nemško Festung Marienberg) je pomembna znamenitost na levem bregu reke Majne v Würzburgu v Frankovski regiji na Bavarskem v Nemčiji.

Novo!!: Halštatska kultura in Trdnjava Marienberg · Poglej več »

Triglavski narodni park

Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.

Novo!!: Halštatska kultura in Triglavski narodni park · Poglej več »

Unjetiška kultura

Unjetiška kultura (češko Únětická kultura, nemško Aunjetitzer Kultur, poljsko Kultura unietycka) je arheološka kultura srednjeevropske bronaste dobe, datirana približno okoli 2300—1600 pr. n. št. Istoimenska lokacija za to kulturo, vas Únětice, se nahaja v osrednji Češki, severozahodno od Prage. Danes je ta arheološka kultura znana na Češkem in Slovaškem s približno 1400 nahajališči, na Poljskem (550 nahajališč) in v Nemčiji (približno 500 nahajališč in lokacij brez najdb). Injetiška kultura je znana tudi iz severovzhodne Avstrije (v povezavi s tako imenovano skupino Böheimkirchen) in iz zahodne Ukrajine.

Novo!!: Halštatska kultura in Unjetiška kultura · Poglej več »

Villanovska kultura

Villanovska kultura je bila najzgodnejša železnodobna kultura srednje in severne Italije, ki je nenadoma sledila bronastdobni kulturi Terramare in v 7.

Novo!!: Halštatska kultura in Villanovska kultura · Poglej več »

Wales

Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.

Novo!!: Halštatska kultura in Wales · Poglej več »

Zgornja Frankovska

Zgornja Frankovska (nemško Oberfranken) je Regierungsbezirk (upravna regija) zvezne dežele Bavarske, južna Nemčija.

Novo!!: Halštatska kultura in Zgornja Frankovska · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »