Hitreje kot brskalnik!
24 odnosi: Bizantinsko cesarstvo, Bombarda, Dromon, Helandija, Jaroslav Modri, Kemično orožje, Konstantin IV., Konstantin IX. Monomah, Konstantinopel, Leon III. Izavrijec, Maslama ibn Abd al-Malik, Muavija I., Obleganje Jeruzalema (1187), Obleganje Konstantinopla (674–678), Oblegovalni stolp, Rimska tehnologija, Rodos, Roman I. Lekapen, Seznam srednjeveškega orožja, Sofonisba Anguissola, Varjagi, Zažigalno orožje, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zlati rog.
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Grški ogenj in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bombarda
Dardanelski top Bombarda (iz latinskega bombus – grmenje, bučanje in ardere - goreti), srednjeveški top ali možnar velikega kalibra s sprednjim ponjenjem, ki se je uporabljal predvsem med obleganji za streljanje kamnitih krogel.
Novo!!: Grški ogenj in Bombarda · Poglej več »
Dromon
Dromon (iz, tekač) je bila od 6.
Novo!!: Grški ogenj in Dromon · Poglej več »
Helandija
Helandija (iz grškega xελάνδιον) je bila bizantinska vojna galeja, različica dromona, ki je služila tudi kot tovorna ladja.
Novo!!: Grški ogenj in Helandija · Poglej več »
Jaroslav Modri
Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.
Novo!!: Grški ogenj in Jaroslav Modri · Poglej več »
Kemično orožje
Oboroženih sil ZDA Kémično oróžje je vsako bojno sredstvo v obliki naravnega ali umetnega (sintetičnega) strupa ali zažigalnega sredstva, namenjeno za začasno onesposobitev ali povzročitev hudih poškodb ter smrti ljudi in/ali živali, ali pa za uničenje rastlin in s tem onemogočanje njihove uporabe, ter se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Novo!!: Grški ogenj in Kemično orožje · Poglej več »
Konstantin IV.
Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10. julij 685.
Novo!!: Grški ogenj in Konstantin IV. · Poglej več »
Konstantin IX. Monomah
Konstantin IX.
Novo!!: Grški ogenj in Konstantin IX. Monomah · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Grški ogenj in Konstantinopel · Poglej več »
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Novo!!: Grški ogenj in Leon III. Izavrijec · Poglej več »
Maslama ibn Abd al-Malik
Maslama ibn Abd al-Malik (arabsko مسلمة بن عبد الملك, v grških virih Μασαλμᾶς) je bil umajadski princ in eden od najslavnejših arabskih generalov v prvih desetletjih 8.
Novo!!: Grški ogenj in Maslama ibn Abd al-Malik · Poglej več »
Muavija I.
Muavija I. (arabsko معاوية بن أبي سفيان, Muavija ibn Abi Sufjan) je bil ustanovitelj in prvi kalif Omajadskega kalifata, * okoli 597, 602 ali 605, Meka, Arabija, † 26. april 680.
Novo!!: Grški ogenj in Muavija I. · Poglej več »
Obleganje Jeruzalema (1187)
Obleganje Jeruzalema je bil vojaški spopad med križarskim Jeruzalemskim kraljestvom in muslimanskimi Ajubidi, ki je trajal od 20. septembra do 2. oktobra 1187, ko je Saladin zavzel mesto.
Novo!!: Grški ogenj in Obleganje Jeruzalema (1187) · Poglej več »
Obleganje Konstantinopla (674–678)
Teodozijevo obzidje Prvo arabsko obleganje Konstantinopla (674–678), velik spopad med Bizantinskim cesarstvom in Umajadskim kalifatom v nizu bizantinsko arabskih vojn in eden od številnih prekusov konstantinopelskega obrambnega sistema.
Novo!!: Grški ogenj in Obleganje Konstantinopla (674–678) · Poglej več »
Oblegovalni stolp
Oblegovalni stolp Castle: Stephen Biesty'sSections.
Novo!!: Grški ogenj in Oblegovalni stolp · Poglej več »
Rimska tehnologija
Rimska tehnologija je zbirka tehnik, veščin, metod, procesov in inženirskih praks, ki jih je uporabljala in razvijala starorimska civilizacija (753 pr. n. št. - 476 n. št.). Rimsko cesarstvo je bilo tehnološko napredna civilizacija antike.
Novo!!: Grški ogenj in Rimska tehnologija · Poglej več »
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Novo!!: Grški ogenj in Rodos · Poglej več »
Roman I. Lekapen
Roman I. Lekapen (grško Ρωμανός Α΄ Λακαπηνός) je bil armenski poveljnik bizantinske voje mornarice, ki je od leta 920 do odstavitve 16.
Novo!!: Grški ogenj in Roman I. Lekapen · Poglej več »
Seznam srednjeveškega orožja
Seznam srednjeveškega orožja.
Novo!!: Grški ogenj in Seznam srednjeveškega orožja · Poglej več »
Sofonisba Anguissola
Sofonisba Anguissola, znana tudi kot Sophonisba Angussola ali Anguisciola, italijanska renesančna slikarka portretov, * 1530 ali 1532, Cremona, † 16. november 1625, Palermo Rojena je bila leta 1530 ali 1532 v Cremoni v razmeroma revni plemiški družini.
Novo!!: Grški ogenj in Sofonisba Anguissola · Poglej več »
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Novo!!: Grški ogenj in Varjagi · Poglej več »
Zažigalno orožje
Grški ogenj - prvo namensko zažigalno orožje Zažigalno orožje je vsako orožje, ki je prvenstveno namenjeno požiganju oz.
Novo!!: Grški ogenj in Zažigalno orožje · Poglej več »
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Novo!!: Grški ogenj in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »
Zlati rog
Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.
Novo!!: Grški ogenj in Zlati rog · Poglej več »
