Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Grški ogenj

Index Grški ogenj

Slika uporabe grškega ognja na bizantinski ladji iz rokopisa iz 10. stoletja Grški ogenj je izraz za zažigalno bojno sredstvo, ki naj bi po bizantinskem kronistu Teofanu nastalo okoli leta 650.

Kazalo

  1. 24 odnosi: Bizantinsko cesarstvo, Bombarda, Dromon, Helandija, Jaroslav Modri, Kemično orožje, Konstantin IV., Konstantin IX. Monomah, Konstantinopel, Leon III. Izavrijec, Maslama ibn Abd al-Malik, Muavija I., Obleganje Jeruzalema (1187), Obleganje Konstantinopla (674–678), Oblegovalni stolp, Rimska tehnologija, Rodos, Roman I. Lekapen, Seznam srednjeveškega orožja, Sofonisba Anguissola, Varjagi, Zažigalno orožje, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zlati rog.

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Grški ogenj in Bizantinsko cesarstvo

Bombarda

Dardanelski top Bombarda (iz latinskega bombus – grmenje, bučanje in ardere - goreti), srednjeveški top ali možnar velikega kalibra s sprednjim ponjenjem, ki se je uporabljal predvsem med obleganji za streljanje kamnitih krogel.

Poglej Grški ogenj in Bombarda

Dromon

Dromon (iz, tekač) je bila od 6.

Poglej Grški ogenj in Dromon

Helandija

Helandija (iz grškega xελάνδιον) je bila bizantinska vojna galeja, različica dromona, ki je služila tudi kot tovorna ladja.

Poglej Grški ogenj in Helandija

Jaroslav Modri

Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.

Poglej Grški ogenj in Jaroslav Modri

Kemično orožje

Oboroženih sil ZDA Kémično oróžje je vsako bojno sredstvo v obliki naravnega ali umetnega (sintetičnega) strupa ali zažigalnega sredstva, namenjeno za začasno onesposobitev ali povzročitev hudih poškodb ter smrti ljudi in/ali živali, ali pa za uničenje rastlin in s tem onemogočanje njihove uporabe, ter se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.

Poglej Grški ogenj in Kemično orožje

Konstantin IV.

Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10.

Poglej Grški ogenj in Konstantin IV.

Konstantin IX. Monomah

Konstantin IX.

Poglej Grški ogenj in Konstantin IX. Monomah

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Grški ogenj in Konstantinopel

Leon III. Izavrijec

Leon III.

Poglej Grški ogenj in Leon III. Izavrijec

Maslama ibn Abd al-Malik

Maslama ibn Abd al-Malik (arabsko مسلمة بن عبد الملك‎‎, v grških virih Μασαλμᾶς) je bil umajadski princ in eden od najslavnejših arabskih generalov v prvih desetletjih 8.

Poglej Grški ogenj in Maslama ibn Abd al-Malik

Muavija I.

Muavija I. (arabsko معاوية بن أبي سفيان, Muavija ibn Abi Sufjan) je bil ustanovitelj in prvi kalif Omajadskega kalifata, * okoli 597, 602 ali 605, Meka, Arabija, † 26. april 680.

Poglej Grški ogenj in Muavija I.

Obleganje Jeruzalema (1187)

Obleganje Jeruzalema je bil vojaški spopad med križarskim Jeruzalemskim kraljestvom in muslimanskimi Ajubidi, ki je trajal od 20. septembra do 2. oktobra 1187, ko je Saladin zavzel mesto.

Poglej Grški ogenj in Obleganje Jeruzalema (1187)

Obleganje Konstantinopla (674–678)

Teodozijevo obzidje Prvo arabsko obleganje Konstantinopla (674–678), velik spopad med Bizantinskim cesarstvom in Umajadskim kalifatom v nizu bizantinsko arabskih vojn in eden od številnih prekusov konstantinopelskega obrambnega sistema.

Poglej Grški ogenj in Obleganje Konstantinopla (674–678)

Oblegovalni stolp

Oblegovalni stolp Castle: Stephen Biesty'sSections.

Poglej Grški ogenj in Oblegovalni stolp

Rimska tehnologija

Rimska tehnologija je zbirka tehnik, veščin, metod, procesov in inženirskih praks, ki jih je uporabljala in razvijala starorimska civilizacija (753 pr. n. št. - 476 n. št.). Rimsko cesarstvo je bilo tehnološko napredna civilizacija antike.

Poglej Grški ogenj in Rimska tehnologija

Rodos

Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.

Poglej Grški ogenj in Rodos

Roman I. Lekapen

Roman I. Lekapen (grško Ρωμανός Α΄ Λακαπηνός) je bil armenski poveljnik bizantinske voje mornarice, ki je od leta 920 do odstavitve 16.

Poglej Grški ogenj in Roman I. Lekapen

Seznam srednjeveškega orožja

Seznam srednjeveškega orožja.

Poglej Grški ogenj in Seznam srednjeveškega orožja

Sofonisba Anguissola

Sofonisba Anguissola, znana tudi kot Sophonisba Angussola ali Anguisciola, italijanska renesančna slikarka portretov, * 1530 ali 1532, Cremona, † 16. november 1625, Palermo Rojena je bila leta 1530 ali 1532 v Cremoni v razmeroma revni plemiški družini.

Poglej Grški ogenj in Sofonisba Anguissola

Varjagi

''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.

Poglej Grški ogenj in Varjagi

Zažigalno orožje

Grški ogenj - prvo namensko zažigalno orožje Zažigalno orožje je vsako orožje, ki je prvenstveno namenjeno požiganju oz.

Poglej Grški ogenj in Zažigalno orožje

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Grški ogenj in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zlati rog

Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج‎ - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.

Poglej Grški ogenj in Zlati rog