Kazalo
99 odnosi: Abeceda, Alfa in Omega, Antonov križ, Arabščina, Arhaična Grčija, Armenska abeceda, Armensko kraljestvo (antika), Aromuni, Šanakdakete, Število, Členonožci, Črka, Bolgarska abeceda, Cippus iz Melqarta, Cirilica, Delec beta, Delta, Digama, Egipčanščina, Einsteinov zapis, Elektronegativnost, Energija fotona, Epsilon, Epsilon (razločitev), Etruščani, Feničanska abeceda, Fi, Frigijščina, Galščina, Glagolica, Gotščina, Gotska abeceda, Grčija, Grščina, Grška abeceda, Grške številke, Grški evrokovanci, Hieratika, Hieroglif, Horunefer, Ihtis, Ježerilci, Julij Kleinmayr, Kanadska domorodska zlogovna pisava, Kapadokija, Kompleksna spojina, Koptščina, Kot, Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, Krivulja kapa, ... Razširi indeks (49 več) »
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Grška abeceda in Abeceda
Alfa in Omega
Alfa (Α ali α) in Omega (Ω ali ω) sta prva in zadnja črka grške abecede ter naslov Kristusa in Boga v knjigi Razodetja.
Poglej Grška abeceda in Alfa in Omega
Antonov križ
Antonov križ - v obliki črke tav Antonijanskem samostanu Frankfurt Antonov križ, tudi križ tau oziroma križ tav in Frančiškov križ je križ v obliki grške oziroma hebrejske črke tav, T. Antonov križ se imenuje po svetem Antonu Puščavniku, sicer pa ima poseben pomen v Svetem pismu, v zgodovini umetnosti pa dolgo tradicijo.
Poglej Grška abeceda in Antonov križ
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Grška abeceda in Arabščina
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8.
Poglej Grška abeceda in Arhaična Grčija
Armenska abeceda
Armenska abeceda je pisava, s katero se že od 5. stoletja dalje zapisuje armenščina in se uporablja še danes.
Poglej Grška abeceda in Armenska abeceda
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Grška abeceda in Armensko kraljestvo (antika)
Aromuni
Aromuni (aromunsko Armãnji, Rrãmãnji) so etnična skupina, ki izvira iz južnega Balkana in govori aromunščino, vzhodnoromanski jezik.
Poglej Grška abeceda in Aromuni
Šanakdakete
Šanakdakete ali Šanakdaketo je bila kraljica (kandake) Kraljestva Kuš, ko je bil njegovo politično središče Meroë.
Poglej Grška abeceda in Šanakdakete
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Grška abeceda in Število
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Grška abeceda in Členonožci
Črka
Čŕka je simbol, ki se uporablja za zapis glasov ali fonemov, tako da vsaka črka ali zaporedje črk (na primer dž predstavlja glas d͡ʒ) predstavlja svoj glas (vendar lahko predstavlja tudi več različnih glasov).
Poglej Grška abeceda in Črka
Bolgarska abeceda
Sodobna oblika bolgarske abecede, ki izhaja iz kurzivnih oblik črk Bolgarska abeceda se uporablja za zapis bolgarskega jezika.
Poglej Grška abeceda in Bolgarska abeceda
Cippus iz Melqarta
Cippus iz Melqarta je skupno ime za dva feničanska marmorna cippusa, ki sta bila odkrita na Malti v nedokumentiranih okoliščinah in datirana v 2.
Poglej Grška abeceda in Cippus iz Melqarta
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Grška abeceda in Cirilica
Delec beta
Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.
Poglej Grška abeceda in Delec beta
Delta
Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.
Poglej Grška abeceda in Delta
Digama
Digama (velika črka Ϝ, mala črka ϝ) je starinska grška črka, ki ni vključena v standardno grško abecedo.
Poglej Grška abeceda in Digama
Egipčanščina
Egipčanski jezik je najstarejši znani jezik Starega Egipta in veja afroazijske družine jezikov.
Poglej Grška abeceda in Egipčanščina
Einsteinov zapis
Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.
Poglej Grška abeceda in Einsteinov zapis
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Grška abeceda in Elektronegativnost
Energija fotona
Energija fotona je energija, ki jo prenaša en sam foton.
Poglej Grška abeceda in Energija fotona
Epsilon
Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.
Poglej Grška abeceda in Epsilon
Epsilon (razločitev)
Epsilon ima več pomenov.
Poglej Grška abeceda in Epsilon (razločitev)
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Grška abeceda in Etruščani
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Grška abeceda in Feničanska abeceda
Fi
Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.
Poglej Grška abeceda in Fi
Frigijščina
Frigijščina je izumrli indoevropski jezik, ki je bil v starem veku razširjen v pokrajini Frigiji v osrednji Anatoliji.
Poglej Grška abeceda in Frigijščina
Galščina
Galščina je izumrli keltski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Galcev na področju današnje Francije (z izjemo pokrajine Akvitanije), Belgije, zahodne Nemčije in severnoitalijanskega nižavja.
Poglej Grška abeceda in Galščina
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Grška abeceda in Glagolica
Gotščina
Gotščina (*gutisko razda) je izumrl germanski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Gotov in še posebej Vizigotov.
Poglej Grška abeceda in Gotščina
Gotska abeceda
Gótska abecéda (tudi gótica) je abeceda, s katero je škof Ulfilas (ali Wulfila) v 4.
Poglej Grška abeceda in Gotska abeceda
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Grška abeceda in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Grška abeceda in Grščina
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Grška abeceda in Grška abeceda
Grške številke
Grške številke so seštevalni sistem označevanja števil, ki so ga uporabljali stari Grki.
Poglej Grška abeceda in Grške številke
Grški evrokovanci
Grški evrokovanci imajo različen motiv na vsakem od osmih kovancev različnih vrednosti.
Poglej Grška abeceda in Grški evrokovanci
Hieratika
Hieratika (starogrško, ieratiká, dobesedno duhovniška, svečeniška) je sistem kurzivne pisave in glavne pisave, ki se je uporabljal za pisanje staroegipčanskega jezika od njegovega nastanka v 3.
Poglej Grška abeceda in Hieratika
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Grška abeceda in Hieroglif
Horunefer
Horunefer, znan tudi kot Hurganofor, Haronofris, Harmahis, Hirgonafor, Hervenefer in Horvenefer, je bil Egipčan iz Gornjega Egipta, verjetno nubijskega porekla, ki je vladal v Gornjem Egiptu od leta 205 pr.
Poglej Grška abeceda in Horunefer
Ihtis
Zgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo. ἸΧΘΥΣ Zgodnji krožni simbol ihtis iz Efeza Ihtis ali ihtus (v grških črkah) je v stari grščini beseda, ki pomeni riba.
Poglej Grška abeceda in Ihtis
Ježerilci
Ježerilci (jɛːʒɛ'ɾildzi) so skupina parazitskih valjastih črvov iz debla Acanthocephala (əkænθəˈsɛfələ; grško ἄκανθος (akanthos-trn) + κεφαλή (kephale-glava)).
Poglej Grška abeceda in Ježerilci
Julij Kleinmayr
Julij pl.
Poglej Grška abeceda in Julij Kleinmayr
Kanadska domorodska zlogovna pisava
Kanadska zlogovna pisava ali preprosto zlogovna pisava je družina pisav, ki se uporablja v številnih jezikih domorodnih prebivalcev Kanade iz algonkinske, inuitske in (nekdanje) athabaskanske jezikovne družine.
Poglej Grška abeceda in Kanadska domorodska zlogovna pisava
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Grška abeceda in Kapadokija
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Poglej Grška abeceda in Kompleksna spojina
Koptščina
Koptski jezik ali koptščina je jezik egiptovskih kristjanov Koptov, potomcev starih Egipčanov.
Poglej Grška abeceda in Koptščina
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Grška abeceda in Kot
Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa
Zagrebu Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, poleg mudroľubneh, narodneh i prigospodarneh temeľov i znokov je pravopisno in črkopisno delo Ljudevita Gaja, tiskano v Budimu leta 1830.
Poglej Grška abeceda in Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa
Krivulja kapa
Krivulja kapa ima dve vertikalni asimptoti. Krivulja kapa je ravninska krivulja, ki spominja na grško črko '''κ''' (kapa).
Poglej Grška abeceda in Krivulja kapa
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Grška abeceda in Kušansko cesarstvo
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Grška abeceda in Latinica
Lidijščina
Lidijščina je izumrl anatolski jezik.
Poglej Grška abeceda in Lidijščina
Lukani
Oskanski jezik v 5. stoletju pr. n. št. Lukani so bili italsko pleme, ki je živelo v Lukaniji, v današnji Bazilikati v južni Italiji in govorilo oskanski jezik, enega od italskih jezikov.
Poglej Grška abeceda in Lukani
Mahovnjaki
Mahovnjaki (mahɔvnjaki) so skupina bilateralnih nevretenčarjev iz debla Bryozoa (grško βρύον (brúon-mah) + ζῷον (zôion-žival)).
Poglej Grška abeceda in Mahovnjaki
Mali lev (ozvezdje)
Mali lev je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Grška abeceda in Mali lev (ozvezdje)
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Grška abeceda in Memfis, Egipt
Mezzogiorno
Mezzogiorno (dobesedno Poldne) ali Južna Italija (italijansko Meridione d'Italia) je italijanska geografska regija, ki vključuje južno Italijo in njene otoke.
Poglej Grška abeceda in Mezzogiorno
Monogram
Monogram je grafični znak, pogosto narejen iz začetnic imena in priimka, za klasični monogram pa je značilno, da so inicialke med seboj prepletene.
Poglej Grška abeceda in Monogram
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Grška abeceda in Nagib vrtilne osi
Notni zapis
Notni zapis (ali glasbena notacija) je znakovni sistem, s katerim zapisujemo glasbena dela.
Poglej Grška abeceda in Notni zapis
Odriško kraljestvo
Odriško kraljestvo (starogrško, Vasíleion Odrysón, latinsko Regnum Odrysium) je bila zveza več kot 40 tračanskih plemen.
Poglej Grška abeceda in Odriško kraljestvo
Ogamska pisava
Ogamska pisava (keltsko ogham craobh, ang. Ogham - sodobna irščina; srednjeirščina: Ogum, ogom, kasneje ogam) je zgodnjesrednjeveški črkopis, ki se je uporabljala predvsem za pisanje zgodnje irščine (v "ortodoksnih" napisih, od 4. do 6. stoletja n. št.) in kasneje stare irščine (sholastični ogam, od 6.
Poglej Grška abeceda in Ogamska pisava
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Grška abeceda in Pisava
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Grška abeceda in Poimenovanje astronomskih teles
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Poglej Grška abeceda in Prečrkovanje
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Grška abeceda in Prvo bolgarsko cesarstvo
Psi
Psí (grško:; velika črka: Ψ, mala črka: ψ) je triindvajseta (predzadnja) črka grške abecede in ima številčno vrednost 700.
Poglej Grška abeceda in Psi
Rabataški napis
Rabataški napis je skalni napis v baktrijskem jeziku in grški pisavi, ki so ga odkrili leta 1993 v Rabataku pri Surh Kotalu v Afganistanu.
Poglej Grška abeceda in Rabataški napis
Ramenonožci
Ramenonožci (znanstveno ime Brachiopoda; starogrško βραχίων brahíōn - roka + πούς poús-stopalo) so deblo školjkam podobnih nevretenčarjev iz naddebla lophotrochozoa, ki imajo trde lupine na zgornji in spodnji površini, za razliko od leve in desne ureditve pri školjkah.
Poglej Grška abeceda in Ramenonožci
Seikilova pesem
Seikilova pesem oz.
Poglej Grška abeceda in Seikilova pesem
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Grška abeceda in Seznam jezikoslovnih vsebin
Sikuli
Karta predhelenske Sicilije Sikuli (latinsko Siculi, starogrško Sikeloi) so bili italsko pleme, v železni dobi naseljeno v vzhodni Siciliji.
Poglej Grška abeceda in Sikuli
Sirska abeceda
Knjiga iz 11. stoletja v sertu Sirska abeceda je pisava, s katero se zapisuje sirščina.
Poglej Grška abeceda in Sirska abeceda
Slovenska abeceda
Slovenska abeceda kot je znana sedaj ima 25 latiničnih črk.
Poglej Grška abeceda in Slovenska abeceda
Staroitalska pisava
Marsiliana d'Albegna okoli leta 700 pr. n. št.: ''ABGDEVZHΘIKLMNΞOPŚQRSTUXΦΨ'', brano z desne proti levi Staroitalska pisava je ena od več sedaj izumrlih abecednih sistemov, ki je bil v rabi na Apeninskem polotoku v antiki za različne indoevropske jezike (v glavnem za italske) in neindoevropske jezike (npr.
Poglej Grška abeceda in Staroitalska pisava
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Grška abeceda in Starorimska civilizacija
Stigma (črka)
Stigma (grško: oziroma; velika črka:, mala črka) je grška črka, ki ni vključena v standardno grško abecedo.
Poglej Grška abeceda in Stigma (črka)
Suda
Prva stran zgodnje tiskane izdaje Sude Suda ali Souda je obsežna bizantinska enciklopedija iz 10.
Poglej Grška abeceda in Suda
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Grška abeceda in Sveta Ciril in Metod
Tračanščina
Tračánščina (redkeje tudi tráščina) je izumrl indoevropski jezik, ki so ga v antičnem svetu govorili Tračani na širšem območju severnega in vzhodnega Balkana.
Poglej Grška abeceda in Tračanščina
Ukrajinska abeceda
Ukrajinska abeceda je nabor črk, ki se uporabljajo za pisanje ukrajinščine, ki je uradni jezik Ukrajine.
Poglej Grška abeceda in Ukrajinska abeceda
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Grška abeceda in Valovna dolžina
Venetščina
Venétščina ali venétski jêzik je izumrl indoevropski jezik, ki so ga govorili Veneti, železnodobni prebivalci severovzhodne Italije (od 8. stoletja do 1. stoletja pr. n. št.), na območju današnje pokrajine Veneto (slov. Benečija).
Poglej Grška abeceda in Venetščina
Vima Kadfiz
Vima Kadfiz (grško ΟΟΗΜΟ ΚΑΔΦΙϹΗϹ, Ooēmo Kadphisēs (epigrafsko), harošti 𐨬𐨁𐨨 𐨐𐨫𐨿𐨤𐨁𐨭) je bil cesar Kušanskega cesarstva, ki je vladal okoli 113 do 127 n. št.
Poglej Grška abeceda in Vima Kadfiz
Vologas I.
Vologas I. Partski (perzijsko ولاش يکم), včasih tudi Vologes, v zoroastrskih besedilih Valahš (perzijsko بلاش, Balāš), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 51 do 78 n. št, * ni znano, † okoli leta 78.
Poglej Grška abeceda in Vologas I.
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Grška abeceda in Vsota
Zeta (črka)
Zéta ali dzéta (grško; velika črka Ζ, mala črka ζ) je šesta črka grške abecede in ima številčno vrednost 7.
Poglej Grška abeceda in Zeta (črka)
Zgodovina Grčije
Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.
Poglej Grška abeceda in Zgodovina Grčije
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Poglej Grška abeceda in Zvezdni katalog
Н
Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).
Poglej Grška abeceda in Н
Р
Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ.
Poglej Grška abeceda in Р
С
С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.
Poglej Grška abeceda in С
У
У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ.
Poglej Grška abeceda in У
И
И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).
Poglej Grška abeceda in И
Ж
Ж je cirilska črka.
Poglej Grška abeceda in Ж
З
З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ.
Poglej Grška abeceda in З
Л
Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ.
Poglej Grška abeceda in Л
24 (število)
24 (štíriindvájset) je naravno število, za katero velja 24.
Poglej Grška abeceda in 24 (število)
Prav tako znan kot Grška pisava, Grške črke, Grški alfabet.