Kazalo
73 odnosi: Adulske Alpe, Albulska železnica, Albulski predor, Apsida, Švica, Švicarske Alpe, Švicarski narodni park, Bellinzona, Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair, Bernardin Sienski, Berninska železnica, Bolzano (pokrajina), Cabourg, Carlo Janka, Chur, Cisalpinska republika, Davos, Engadin, Frankfurtska stolnica, Geografija Švice, Giannin Andreossi, Giuseppe Piazzi, Glacier Express, Glarnske Alpe, Helvetska republika, Inn, Italijanščina, Italijanski imperij, Jamski grad, Jezero St. Moritz, John Knittel, Južna Tirolska, Kantoni Švice, Kempten, Lihtenštajn, Lombardija, Madridska pogodba, Mezzi Andreossi, Milanska vojvodina, Oberalp (prelaz), Okraji Švice, Otok Reichenau, Peter Pavel Vergerij, Podeštat, Pomeni imen asteroidov: 30001–31000, Predarlska, Prelaz Bernina, Prelaz Maloja, Prelaz San Bernardino, Registrske tablice Švice, ... Razširi indeks (23 več) »
Adulske Alpe
Karta Adulskih Alp po francoski delitvi Adulske Alpe, tudi Lepontinske Alpe (nemško Lepontinische Alpen, francosko Alpes lépontines, italijansko Alpi Lepontine) so gorsko območje v severozahodnem delu Alp.
Poglej Graubünden in Adulske Alpe
Albulska železnica
Albulska železnica (nemško: Albulabahn; italijansko Ferrovia dell'Albula) je železniška proga tirne širine 1 meter, ki je del tako imenovanega osrednjega omrežja Retijske železnice (RhB), v kantonu Graubünden v Švici.
Poglej Graubünden in Albulska železnica
Albulski predor
Albulski predor je osrednji del Albulske železnice, ki je del retijskega železniškega omrežja v kantonu Graubünden v Švici.
Poglej Graubünden in Albulski predor
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Graubünden in Apsida
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Graubünden in Švica
Švicarske Alpe
Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.
Poglej Graubünden in Švicarske Alpe
Švicarski narodni park
Oznaka parka Švicarski narodni park (nemško Schweizerischer Nationalpark; francosko Parc National Suisse, italijansko Parco Nazionale Svizzero; retoromansko Parc Naziunal Svizzer) se nahaja v zahodnih Retijskih Alpah, v vzhodni Švici.
Poglej Graubünden in Švicarski narodni park
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Poglej Graubünden in Bellinzona
Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair
Benediktinski samostan sv.
Poglej Graubünden in Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair
Bernardin Sienski
Sveti Bernardin Sienski, s pravim imenom Bernardino degli Albizeschi (it.: Santo Bernardino da Siena), asket, krščanski redovnik, teolog in ljudski misijonar, * 8. september 1380 Massa Marittima, † 20. maj 1444 L'Aquila, velja za enega od najpomembnejših svetnikov reda manjših bratov.
Poglej Graubünden in Bernardin Sienski
Berninska železnica
Berninska železnica je enotirna železniška proga, tirne širine 1000 mm, ki je del Retijske železnice (RhB).
Poglej Graubünden in Berninska železnica
Bolzano (pokrajina)
Avtonomna pokrajina Bolzano (uradno: italijansko Provincia Autonoma di Bolzano, nemško Autonome Provinz Bozen in ladinsko Provinzia Autonòma de Bulsan) je ena od dveh avtonomnih pokrajin, ki sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Graubünden in Bolzano (pokrajina)
Cabourg
Cabourg je letoviško naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Calvados regije Spodnje Normandije.
Poglej Graubünden in Cabourg
Carlo Janka
Carlo Janka, švicarski alpski smučar, * 15. oktober 1986, Obersaxen, Graubünden, Švica.
Poglej Graubünden in Carlo Janka
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Poglej Graubünden in Chur
Cisalpinska republika
Cisalpinska republika (italijansko Repubblica Cisalpina) je bila francoska sestrska republika v sedanji severni Italiji in je obstajala od leta 1797 do 1802.
Poglej Graubünden in Cisalpinska republika
Davos
Davos Davos (nemško: Davos, italijansko: Tavate, retoromansko: Tavau) je kraj v vzhodni Švici.
Poglej Graubünden in Davos
Engadin
Porečje reke Inn Zgornji Engadin, pogled proti severovzhodu, v ospredju Maloja Engadin (retoromansko Engiadina, Nagiadegna oz. Gidegna, italijansko Engadina izhaja iz retoromanskega imena reke Inn - En) je visoka dolina v švicarskem kantonu Graubünden.
Poglej Graubünden in Engadin
Frankfurtska stolnica
Frankfurtska stolnica (nemško: Frankfurter Dom), uradno Stolnica svetega Jerneja (nemško: Kaiserdom Sankt Bartholomäus), je rimskokatoliška cerkev zgrajena v gotskem slogu in se nahaja v centru Franfurta v Nemčiji.
Poglej Graubünden in Frankfurtska stolnica
Geografija Švice
Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.
Poglej Graubünden in Geografija Švice
Giannin Andreossi
Giannin Andreossi, švicarski hokejist, * 2. julij 1902, St. Moritz, Graubünden, Švica, † 22. maj 1964, Chur, Graubünden, Švica.
Poglej Graubünden in Giannin Andreossi
Giuseppe Piazzi
Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.
Poglej Graubünden in Giuseppe Piazzi
Glacier Express
Glacier Express (GEX) je direktni vlak, ki povezuje železniški postaji dveh večjih gorskih letovišč Zermatt in St. Moritz prek Andermatta v osrednjih švicarskih Alpah.
Poglej Graubünden in Glacier Express
Glarnske Alpe
Glarnske Alpe (nemško Glarner Alpen) so gorovje v osrednji Švici.
Poglej Graubünden in Glarnske Alpe
Helvetska republika
Zastava Helvetske republike Helvetska republika (francosko République helvétique) je bila francoska marionetna država v srednji Evropi, ki je trajala od leta 1798 do leta 1803.
Poglej Graubünden in Helvetska republika
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Poglej Graubünden in Inn
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Graubünden in Italijanščina
Italijanski imperij
Italijanski imperij je bil uradno razglašen maja 1936 s totalno aneksijo Abesinije (današnje Etiopije) in s prevzemom naslova cesar Etiopije s strani italijanskega kralja.
Poglej Graubünden in Italijanski imperij
Jamski grad
Postojni, Slovenija Grad Kropfenstein pri Waltensburg/Vuorz, Kanton Graubünden (Švica) Jamski grad (tudi podzemni grad) je trdnjava ali stanovanjski grad, ki je zgrajen v naravni jami.
Poglej Graubünden in Jamski grad
Jezero St. Moritz
Jezero St.
Poglej Graubünden in Jezero St. Moritz
John Knittel
John Knittel, švicarski pisatelj, * 24. marec 1891, Darvar, Indija, † 26. april 1970, Maienfeld, kanton Graubünden, Švica.
Poglej Graubünden in John Knittel
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Poglej Graubünden in Južna Tirolska
Kantoni Švice
26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.
Poglej Graubünden in Kantoni Švice
Kempten
Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Graubünden in Kempten
Lihtenštajn
Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.
Poglej Graubünden in Lihtenštajn
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Graubünden in Lombardija
Madridska pogodba
Madridska pogodba je skupno poimenovanje za mnogo sporazumov, dogovorov, mirovnih pogodb, konvencij, protokolov ipd.
Poglej Graubünden in Madridska pogodba
Mezzi Andreossi
Munrezzan Andreossi, švicarski hokejist, * 30. junij 1897, † 28. september 1958, St. Moritz, Graubünden, Švica.
Poglej Graubünden in Mezzi Andreossi
Milanska vojvodina
Milanska vojvodina (v italijanščini Ducato di Milano) je bila srednjeveška država na severozahodu današnje Italije, ki je trajala od leta 1395 do leta 1796.
Poglej Graubünden in Milanska vojvodina
Oberalp (prelaz)
Prelaz Oberalp (retoromansko: Alpsu ali Cuolm d'Ursera; nemško Oberalppass) (2044 metrov nad morjem) je visokogorski prelaz v Švicarskih Alpah, ki povezuje kantona Graubünden in Uri med Disentis/Mustér in Andermatt.
Poglej Graubünden in Oberalp (prelaz)
Okraji Švice
V federativno organizirani Švici, kjer vsak kanton svobodno odloča o svoji interni organizaciji, obstaja velika raznolikost organizacijskih struktur in posledično tudi nazivov za posamezne upravne enote med kantonom in občino.
Poglej Graubünden in Okraji Švice
Otok Reichenau
Otok Reichenau je otok v Bodenskem jezeru v južni Nemčiji.
Poglej Graubünden in Otok Reichenau
Peter Pavel Vergerij
Peter Pavel Vergerij, italijansko Pier Paolo Vergerio mlajši, beneški papeški nuncij in pozneje protestantski reformator, * ok.
Poglej Graubünden in Peter Pavel Vergerij
Podeštat
Podeštat, tudi podestat, je bil v srednjem veku v državah srednje in južne Italije inštitut, urad nosilca najvišje civilne upravne, včasih tudi vojne funkcije.
Poglej Graubünden in Podeštat
Pomeni imen asteroidov: 30001–31000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 30001 do 31000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Graubünden in Pomeni imen asteroidov: 30001–31000
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Graubünden in Predarlska
Prelaz Bernina
Vzolžni prerez ceste Prelaz Bernina (ital. Passo del Bernina, nemško Berninapass) je gorski prelaz v švicarskem kantonu Graubünden.
Poglej Graubünden in Prelaz Bernina
Prelaz Maloja
Prelaz Maloja (Italijansko: Passo del Maloja, Nemško: Malojapass) (1815 mnm) je visokogorski prelaz v Švicarskih Alpah v kantonu Graubünden, ki povezuje Engadin z Val Bregaglia, še v Švici in Chiavenna v Italiji Označuje ločnico med porečjem Donava in Po.
Poglej Graubünden in Prelaz Maloja
Prelaz San Bernardino
Prelaz San Bernardino (Sankt-Bernhardinpass ali kratko Sankt Bernhardin, italijansko Passo del San Bernardino, retoromansko Pass dal Sogn Bernardin) je gorski prelaz v švicarskem kantonu Graubünden z najvišjo višino 2067 m. Povezuje doline Rheinwald na severu in Misox na jugu pri glavni cesti 13 in ločuje Adulske Alpe na zahodu od Tambogruppe na vzhodu.
Poglej Graubünden in Prelaz San Bernardino
Registrske tablice Švice
St. Gallen) Sprednja tablica (FR.
Poglej Graubünden in Registrske tablice Švice
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Graubünden in Ren
Retijska železnica
Shema linij Retijske železnice Retijska železnica (nemško: Rhätische Bahn, italijansko Ferrovia Retica, retoromansko Viafier Retica), skrajšano RhB, je švicarsko prevozno podjetje, ki ima v lasti največjo mrežo vseh zasebnih železniških operaterjev v Švici.
Poglej Graubünden in Retijska železnica
Retijske Alpe
Retijske Alpe (nemško Rätischen Alpen, italijansko Alpi Retiche) je gorovje del Vzhodnih Alp in ležijo na obmejnem območju vzhodne Švice, zahodne Avstrije, Lihtenštajna in severne Italije.
Poglej Graubünden in Retijske Alpe
Retoromanščina
Retoromanščina (retoromansko: rumantsch/rumauntsch/romontsch) je romanski jezik, ki je eden od štirih uradnih jezikov v Švici (poleg nemščine, francoščine in italijanščine).
Poglej Graubünden in Retoromanščina
Severna Tirolska
Severna Tirolska (Nordtirol) obsega večji, osrednji del avstrijske zvezne dežele Tirolska z glavnim mestom Innsbruck kot središčem in sicer v zahodnem, precej zoženem delu države.
Poglej Graubünden in Severna Tirolska
Seznam mest v Švici
To je seznam mest v Švici.
Poglej Graubünden in Seznam mest v Švici
Sondrio (pokrajina)
Pokrajina Sondrio (v italijanskem izvirniku Provincia di Sondrio) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Poglej Graubünden in Sondrio (pokrajina)
Spiralni viadukt Brusio
Spiralni viadukt Brusio (nemško Kreisviadukt von Brusio, italijansko Viadotto elicoidale di Brusio) je enotiren železniški viadukt Retijske železnice (RhB).
Poglej Graubünden in Spiralni viadukt Brusio
St. Moritz
St.
Poglej Graubünden in St. Moritz
Tektonski nariv Sardona
Tektonski nariv Glarus (nemško: Glarner Überschiebung), tudi Tektonski nariv Sardona, je velik narivni prelom v Alpah vzhodne Švice.
Poglej Graubünden in Tektonski nariv Sardona
Tirolska (zvezna dežela)
Tirolska (Tirol) je zvezna dežela Avstrije, ki leži v zahodnem, "zoženem" delu Avstrije, "stisnjena" med Nemčijo (Bavarsko) na severu, Italijo (Trentino - Zgornje Poadižje ali Južno Tirolsko) na jugu, Švico (kanton Graubünden) na jugozahodu ter avstrijskimi zveznimi deželami Predarlsko na zahodu ter Salzburško in Koroško (Vzhodna Tirolska) na vzhodu.
Poglej Graubünden in Tirolska (zvezna dežela)
Tri lige
Tri lige je bilo zavezništvo iz leta 1471 sestavljeno iz Lige Božje hiše, Lige desetih jurisdikcij in Sive lige, kar je sčasoma privedlo do nastanka švicarskega kantona Graubünden.
Poglej Graubünden in Tri lige
Uri
Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.
Poglej Graubünden in Uri
Val Müstair
Val Müstair je občina v okraju Engiadina Bassa / Val Müstair, v švicarskem kantonu Graubünden.
Poglej Graubünden in Val Müstair
Valtellina
Panorama doline Valtellina (nemško Veltlin) je dolina v severnoitalijanski deželi Lombardiji (pokrajina Sondrio), in meji na švicarski kanton Graubünden.
Poglej Graubünden in Valtellina
Via Mala
Via Mala ali Viamala (v retoromanščini dobesedno pomeni slaba pot) je starodavna in zloglasna pot skozi istoimensko sotesko ob reki Hinterrhein (Zadnji Ren, eden od izvirnih krakov Rena) med območjem Zillis-Reischen in Thusis v kantonu Graubünden.
Poglej Graubünden in Via Mala
Viadukt Landwasser
Viadukt Landwasser (nemško Landwasserviadukt) je enotirni šestločni železniški viadukt v krivini iz apnenca.
Poglej Graubünden in Viadukt Landwasser
Viadukt Langwieser
Viadukt Langwieser (nemško Langwieser Viadukt) je enotiren armiranobetonski železniški viadukt/most čez reko Plessur in potok Sapünerbach, v bližini Langwiesa, v kantonu Graubünden v Švici.
Poglej Graubünden in Viadukt Langwieser
Viadukt Wiesen
Viadukt Wiesen (nemško Wiesener Viadukt) je enotirni železniški viadukt, narejen iz betonskih blokov obložen s kamnom.
Poglej Graubünden in Viadukt Wiesen
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Poglej Graubünden in Vzhodne Alpe
Werner Lohrer
Werner Lohrer, švicarski hokejist, * 4. marec 1917, Švica, † 1991, Arosa, Graubünden, Švica.
Poglej Graubünden in Werner Lohrer
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Poglej Graubünden in Zgornja Švabska
1 E9 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1000 in 10.000 km².
Poglej Graubünden in 1 E9 m²
Prav tako znan kot Kanton Graubünden.