Kazalo
29 odnosi: Akoš Dončec, Andraž Horvat, Avstrija, Šokaščina, Štefan Geošić, Železna županija, Čakavščina, Bezenye, Gornji Četar, Gradiščanska, Grgur Mekinić, Hrvaščina, Jakob Sabar, Janez Mandelc, Jeremijaš Šoštarić, Jožef Ficko (pisatelj), Južnoslovanski jeziki, Lovrenc Bogović, Matijaš Laáb, Návuk vogrszkoga jezika, Nouvi Zákon, Novi Grad (razločitev), Prekmurski knjižni jezik, Slovanska osamosvojena narečja, Srbohrvaščina, Stipan Konzul, Szentpéterfa, Vprašanje prekmurščine kot jezika, Zgodbe vogerszkoga králesztva.
Akoš Dončec
Akoš Anton Dončec (madžarsko Doncsecz Ákos Antal), madžarsko-slovenski jezikoslovec in prevajalec, * 1988, Verica-Ritkarovci, Porabje, Madžarska.
Poglej Gradiščanščina in Akoš Dončec
Andraž Horvat
Andraž Horvat (madžarsko Horváth András), hrvaški učitelj in kantor, ki je delal v Slovenskem Porabju, * okoli 1744, Dolnja Pulja, † po 1789.
Poglej Gradiščanščina in Andraž Horvat
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Gradiščanščina in Avstrija
Šokaščina
Šokaščina (šokaško Šokački jezik) je južnoslovanski jezik, ki ga govorijo Šokci v Vojvodini.
Poglej Gradiščanščina in Šokaščina
Štefan Geošić
Štefan Geošić (madžarsko Geosits István) gradiščanski hrvaški pisatelj, prevajalec, rimokatoliški župnik v Avstriji, * 17. avgust 1927, Petrovo Selo; † 20. junij 2022, Klingenbach, Avstrija.
Poglej Gradiščanščina in Štefan Geošić
Železna županija
Železna županija (Vas megye, Eisenburg) je županija na zahodu Madžarske.
Poglej Gradiščanščina in Železna županija
Čakavščina
Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini.
Poglej Gradiščanščina in Čakavščina
Bezenye
Bezenye (hrvaško Bizonja, gradiščansko Bizunja, nemško Pallersdorf) je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Mosonmagyaróvári Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Gradiščanščina in Bezenye
Gornji Četar
Gornji Četar (Felsőcsatár, Ober-Schilding, gradiščansko Zgornji Četar) je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Szombathelyi Železne županije.
Poglej Gradiščanščina in Gornji Četar
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.
Poglej Gradiščanščina in Gradiščanska
Grgur Mekinić
Grgur Mekinić, hrvaški (gradiščanski) pisatelj, evangeličanski duhovnik.
Poglej Gradiščanščina in Grgur Mekinić
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Gradiščanščina in Hrvaščina
Jakob Sabar
Knigi molitveni (1853). Jakob Sabar (madžarsko Szabár Jakab) rimokatoliški župnik v Prekmurju in nabožni pisatelj, hrvaškega rodu * 15. julij 1802 ali 1803, Horvátzsidány, † 14. december 1863, Črenšovci.
Poglej Gradiščanščina in Jakob Sabar
Janez Mandelc
Janez (Janž) Mandelc (tudi Manlius ali Mannel), slovenski tiskar, * (?), † 1605, Kerestur, Ogrska.
Poglej Gradiščanščina in Janez Mandelc
Jeremijaš Šoštarić
Jeremijaš Šoštarić ali Jeremija Šoštarić, lahko Šošterić (madžarsko Sosterics Jeremiás) je frančiškanski menih, duhovnik in hrvaški (gradiščanski) pisatelj.
Poglej Gradiščanščina in Jeremijaš Šoštarić
Jožef Ficko (pisatelj)
Kratak pregléd sztaroga zakona. Jožef Ficko (madžarsko Ficzkó József) rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, slovenskega rodu, pisal je v hrvaščini (gradiščanščini).
Poglej Gradiščanščina in Jožef Ficko (pisatelj)
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Gradiščanščina in Južnoslovanski jeziki
Lovrenc Bogović
Lovrenc Bogović ali Lovre Bogović (madžarsko Bogovich Lőrinc), hrvaški (gradiščanski) menih, duhovnik in pisatelj, * 22. marec 1723, Veliki Borištof, † 12. januar 1789, Monošter.
Poglej Gradiščanščina in Lovrenc Bogović
Matijaš Laáb
Matijaš Laáb (madžarsko Laáb Mátyás) pisatelj in prevajalec gradiščanskih Hrvatov, ter rimskokatoliški duhovnik * o. 1746, Bizonja; † 7. avgust, 1823, Novo Selo.
Poglej Gradiščanščina in Matijaš Laáb
Návuk vogrszkoga jezika
Návuk vogrszkoga jezika (Nauk madžarskega jezika) je prekmursko-madžarska slovnica Imreta Augustiča iz leta 1876 in je obenem prekmursko-madžarski ter slovensko-madžarski slovar.
Poglej Gradiščanščina in Návuk vogrszkoga jezika
Nouvi Zákon
Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.
Poglej Gradiščanščina in Nouvi Zákon
Novi Grad (razločitev)
Novi Grad je lahko.
Poglej Gradiščanščina in Novi Grad (razločitev)
Prekmurski knjižni jezik
Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja.
Poglej Gradiščanščina in Prekmurski knjižni jezik
Slovanska osamosvojena narečja
Slovanska osamosvojena narečja ali slovanski mikrojeziki so slovanska narečja, ki so se ločila od slovanskih samostojnih jezikov.
Poglej Gradiščanščina in Slovanska osamosvojena narečja
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Gradiščanščina in Srbohrvaščina
Stipan Konzul
Stipan Konzul Istrski je bil hrvaški protestantski duhovnik in pisatelj.
Poglej Gradiščanščina in Stipan Konzul
Szentpéterfa
Szentpéterfa (hrvaško Petrovo Selo) je vas na Madžarskem, tik ob meji z Avstrijo, ki upravno spada v podregijo Szombathelyi Županije Vas.
Poglej Gradiščanščina in Szentpéterfa
Vprašanje prekmurščine kot jezika
Obstajajo argumenti za pojmovanje prekmurščine kot jezika, ker se je dolgo časa uporabljala v knjižni obliki.
Poglej Gradiščanščina in Vprašanje prekmurščine kot jezika
Zgodbe vogerszkoga králesztva
Zgodbe vogerszkoga králesztva (Zgodbe ogrske kraljevine, madžarsko A Magyar Királyság története) je šesto delo Jožefa Košiča in je osnova nove knjižne prekmurščine in prva prekmurska zgodovinska knjiga.
Poglej Gradiščanščina in Zgodbe vogerszkoga králesztva
Prav tako znan kot Belohrvaščina, Gradiščanska hrvaščina, Gradiščanski jezik, Gradiščanskohrvaščina, Gradiščanština.