Kazalo
145 odnosi: Ajdovščina, Albert I. Goriški, Albert IV. Goriški, Albreht II. Avstrijski, Albreht III. Habsburški, Attemsi, Škofija Celje, Škofija Trst, Škrbina, Komen, Štefan IV. Babonić, Števerjan, Črnomaljski, Črnomelj, Benediktinski samostan Možac, Benediktinski samostan Rožac, Celjski grofje, Cirkno, Devinski gospodje, Doberdob, Dvigrad, Dvor Fojana, Dvorec Renče, Engelbert II. Goriški, Engelbert III. Goriški, Frankopani, Frankopani (rodbinsko drevo), Friderik I. Celjski, Goriška (grofija), Gorica, Gospodje Aufensteinski, Gospodje Ptujski, Gračišće, Grad Šabec, Grad Šenek, Grad Švarcenek, Grad Žužemberk, Grad Belaj, Grad Cerovo, Grad Devin, Grad Dornberk, Grad Freudeneck, Grad Gotnik, Grad Hmeljnik, Grad Hošperk, Grad Klana, Grad Kozljak, Grad Kravjek, Grad Kršan, Grad Krmin, Grad Landar (Antro), ... Razširi indeks (95 več) »
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Goriški grofje in Ajdovščina
Albert I. Goriški
Albert I. Goriški (– 1. april 1304), član rodu goriških grofov (dinastije Majnhardincev), je od leta 1258 vladal goriški grofiji (Görz) in Tirolski, skupaj s starejšim bratom Majnhardom IV.
Poglej Goriški grofje in Albert I. Goriški
Albert IV. Goriški
Albert IV.
Poglej Goriški grofje in Albert IV. Goriški
Albreht II. Avstrijski
Albreht II.
Poglej Goriški grofje in Albreht II. Avstrijski
Albreht III. Habsburški
Albreht III.
Poglej Goriški grofje in Albreht III. Habsburški
Attemsi
Grb grofov Attemsov Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis). Rodbina Attems je bila ena najvplivnejših in najpomembnejših plemiških rodbin na Slovenskem, še posebej na Štajerskem.
Poglej Goriški grofje in Attemsi
Škofija Celje
Škofija Celje je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor.
Poglej Goriški grofje in Škofija Celje
Škofija Trst
Tržaška škofija obstaja od leta 524.
Poglej Goriški grofje in Škofija Trst
Škrbina, Komen
Škrbina je naselje v Občini Komen.
Poglej Goriški grofje in Škrbina, Komen
Štefan IV. Babonić
Štefan IV.
Poglej Goriški grofje in Štefan IV. Babonić
Števerjan
Števerjan je naselje in občina v italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini, ob meji s Slovenijo.
Poglej Goriški grofje in Števerjan
Črnomaljski
Barvni grb rodbine (baronov) Črnomaljskih Rodbina Črnomaljskih (tudi Črnomeljskih, nem: Tschernembl je bila belokranjska oziroma Kranjskem, kranjska viteška in plemiška rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju. V 16. stoletju so posest prodali in se preselili v Gornjo Avstrijo, kjer so bili povzdignjeni v barone, in od koder so morali zaradi luteranske vere oditi v Švico in deželo Essen.
Poglej Goriški grofje in Črnomaljski
Črnomelj
Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.
Poglej Goriški grofje in Črnomelj
Benediktinski samostan Možac
Benediktinski samostan Svetega Gala Možac je samostan (v klavzuri od 1985), ki se nahaja na hribu Svetega duha/Santo Spirito, v kraju Možac/Moggio di Sopra, v občini Možac, v Videmski pokrajini in nadškofiji Videm; je del župnije Forania della Montagna v Videmski nadškofiji.
Poglej Goriški grofje in Benediktinski samostan Možac
Benediktinski samostan Rožac
Samostan Rožac pri Manžanu v Furlaniji Benediktinski samostan Rožac (italijansko Abbazia di Rosazzo) ali Rožaška opatija je bila benediktinska opatija, ki se nahaja na osamljenem območju v gričevju severovzhodno od Manžana v Furlaniji, približno 20 kilometrov od Vidma in deset kilometrov od meje s Slovenijo.
Poglej Goriški grofje in Benediktinski samostan Rožac
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Goriški grofje in Celjski grofje
Cirkno
Farna cerkev Sv. Martina Grad Turnhof, Cirkno na Zilji Cirkno (na Zilji) (nemško Kirchbach) je občina v Gornji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Goriški grofje in Cirkno
Devinski gospodje
Grb Devinskih Devinski gospodje, tudi von Tybein, Duino-Tibein, po nosilnem družinskem osebnem imenu tudi Hugoni ali Haugen von Tybein, so bili ministerialna plemiška rodbina na območju gornjega Jadrana.
Poglej Goriški grofje in Devinski gospodje
Doberdob
Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu Doberdob (italijansko Doberdò del Lago) je naselje na zahodnem robu Krasa v Italiji.
Poglej Goriški grofje in Doberdob
Dvigrad
Dvigrad, ena izmed treh grajskih vrat Ostanki hiš, v ozadju porušena cerkev sv. Sofije Dvigrad, tudi Dvograd (italijansko Duecastelli, Docastelli) je zapuščeno in porušeno srednjeveško mesto v jugozahodni Istri na Hrvaškem.
Poglej Goriški grofje in Dvigrad
Dvor Fojana
Dvorec Fojana (Floyan (1187)) je v srednjem veku stal najverjetneje na južnem delu vasi Fojana v Goriških Brdih, kjer stoji baročna župnijska cerkev ali pa po izročilu na vrhu griča na severnem delu vasi.
Poglej Goriški grofje in Dvor Fojana
Dvorec Renče
Renški dvorec oz.
Poglej Goriški grofje in Dvorec Renče
Engelbert II. Goriški
Grb goriških grofov, 1459 Goriški grof Engelbert II.
Poglej Goriški grofje in Engelbert II. Goriški
Engelbert III. Goriški
Grb Albertinske veje Goriških grofov po Ingeram-Kodeksu, 1459 Grof Engelbert III.
Poglej Goriški grofje in Engelbert III. Goriški
Frankopani
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Poglej Goriški grofje in Frankopani
Frankopani (rodbinsko drevo)
Rodbinsko drevo knezov Frankopanov (Frankapanov) v obdobju 1115-1671.
Poglej Goriški grofje in Frankopani (rodbinsko drevo)
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Goriški grofje in Friderik I. Celjski
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Goriški grofje in Goriška (grofija)
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Goriški grofje in Gorica
Gospodje Aufensteinski
Grb Auffensteinskih gospodov Gospodje Aufensteinski (Aufenstein, Ownstein, Ouwenstein) so bili prvotno ministeriali Tirolskih grofov in so bili prvič omenjeni leta 1173.
Poglej Goriški grofje in Gospodje Aufensteinski
Gospodje Ptujski
Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.
Poglej Goriški grofje in Gospodje Ptujski
Gračišće
Gračišće (italijansko Gallignana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Goriški grofje in Gračišće
Grad Šabec
Grad Šabec (Posrt, Possert, Schabez), tudi poznan kot Sv.
Poglej Goriški grofje in Grad Šabec
Grad Šenek
Grad Šenek (nemško Scheineck, Schönegg) je nekdanji grad ali stolpasti grad, ki je najverjetneje stal nad Podvinom pri Polzeli ali na hribu nad današnjo graščino Šenek nad Polzelo v Savinjski dolini, ki je bil porušen že koncem prve polovice 15.
Poglej Goriški grofje in Grad Šenek
Grad Švarcenek
Grad Švarcenek ali grad Završnik (v starih listinah tudi Sworznech) je bil srednjeveški stolpast grad, ki je bil pozidan že na prelomu 11.
Poglej Goriški grofje in Grad Švarcenek
Grad Žužemberk
Grad Žužemberk (Seisenburg, Sosenberch) stoji v naselju Žužemberk v Suhi krajini.
Poglej Goriški grofje in Grad Žužemberk
Grad Belaj
Knez Janez Vajkard Turjaški (Auersperg) Grad Belaj ali dvorec Belaj (hrvaško Dvorac Belaj, italijansko Castello Bellai, nemško Schloss Bellay)) je pozno srednjeveški grad, ki stoji na vrhu manjšega griča, 212 n.v. v zaselku Belaj, ob lokalni cesti med vasjo Paz in Šušnjevico.
Poglej Goriški grofje in Grad Belaj
Grad Cerovo
Grad Cerovo (Zeraw, Cerou (1202)) je v srednjem veku stal najverjetneje na hribu izven vasi Gornje Cerovo v Goriških Brdih.
Poglej Goriški grofje in Grad Cerovo
Grad Devin
Nov devinski grad Nov devinski grad - pogled z Rilkejeve poti Grad Devin (italijansko Castello di Duino) je grad, ki se nahaja v slovenskem etničnem poselitvenem območju - kraju Devin v občini Devin Nabrežina v Italiji.
Poglej Goriški grofje in Grad Devin
Grad Dornberk
Grad Dornberk (Dornberg) (Dorimberg) je stal sredi naselja Tabor pri Dornberku blizu sotočja Vipave in Branice v Vipavski dolini, ki je propadel in opustel že v 17.
Poglej Goriški grofje in Grad Dornberk
Grad Freudeneck
Grad Freudenek (nemško Freudenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini nad potokom Brnica, nad Starim Hrastnikom oz.
Poglej Goriški grofje in Grad Freudeneck
Grad Gotnik
Grad Gotnik (nemško Guettenegg, Gutneck) je ležal na griču Gotnik nad vasjo Fabci v smeri proti vasi Zabiče v občini Ilirska Bistrica.
Poglej Goriški grofje in Grad Gotnik
Grad Hmeljnik
Grad Hmeljnik je grad, ki stoji na Dolenjskem v vasi Gorenje Kamenje v bližini Novega mesta, nedaleč od avtoceste A2 (bivša Cesta bratstva in enotnosti), ki povezuje Zagreb in Ljubljano.
Poglej Goriški grofje in Grad Hmeljnik
Grad Hošperk
Ruševine gradu in Dvorec Hošperk na Valvasorjevem bakrorezu Grad Hošperk je nekdanji grad, katerega skromne ruševine se nahajajo na griču Stari grad (703 m) v Planini (Občina Postojna).
Poglej Goriški grofje in Grad Hošperk
Grad Klana
Grad Klana (hrvaško Kaštel Klana) je bil grad nad naseljem Klana, v občini Klana, ki spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Goriški grofje in Grad Klana
Grad Kozljak
Grad Kozljak (nemško Wachsenstein), italijansko „Cosliacco”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Kožljak, na zahodnem obronku Učke, v vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji. Kozljak se nahaja v vzhodnem delu Istre nad Čepićkim poljem, na zahodnem delu Učke.
Poglej Goriški grofje in Grad Kozljak
Grad Kravjek
Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Poglej Goriški grofje in Grad Kravjek
Grad Kršan
Kršanski kastel - notranjost Kaštel Kršan Grad in trg Kršan; Johann Weichard Valvasor, bakrorez, 1679 Grad Kršan (hrvaško Stari grad Kršan ali Kršanski kaštel) je srednjeveški grad, ki stoji na vrhu vzpetine jugozahodno nad naseljem Kršan v istoimenski občini v Istrski županiji na Hrvaškem.
Poglej Goriški grofje in Grad Kršan
Grad Krmin
Grad Krmin (Cormons) je stal nad Krminom v Goriški pokrajini na vrhu Krminske gore (Monte Quarin (274 m)), kjer se še nahajajo veličastne ruševine gradu.
Poglej Goriški grofje in Grad Krmin
Grad Landar (Antro)
Grad Landar je bil v visokem srednjem veku grad ali predjamski grad ter obrambni sistem cerkve Svetega Ivana v Čele ali v Landarju v Nadiški dolini v Furlaniji, v severni Italiji.
Poglej Goriški grofje in Grad Landar (Antro)
Grad Lupoglav
Grad Lupoglav (nemško Mahrenfels), italijansko „Lupogliano”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Mariškići, na strmem obronku Čičarije, cca 1500 m vzhodno od naselja in občine Lupoglav v severno vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji.
Poglej Goriški grofje in Grad Lupoglav
Grad Mehovo
Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.
Poglej Goriški grofje in Grad Mehovo
Grad Momjan
Grad Momjan (hrvaško Kaštel Momjan, italijansko Momiano, nemško Mimiliano), je bil srednjeveški grad na skalnem pomolu nad dolino potoka Poganja blizu naselja Momjan na severu Istre, ki je bil pozidan že sredi 11.
Poglej Goriški grofje in Grad Momjan
Grad Ojstrica
Grad Ojstrica (nemško Osterwitz, Osterwiz, Osterbitz) leži na griču, imenovanem Stari grad pri Lokah v občini Tabor v Savinjski dolini.
Poglej Goriški grofje in Grad Ojstrica
Grad Ortenburg
Grad Ortenburg se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na južni vzpetini nad sedanjim zaselkom Unterhaus naselja Baldramsdorf in istoimenske občine v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Goriški grofje in Grad Ortenburg
Grad Prem
Grad Prem se nahaja na slemenastem robu naselja Prem nad reko Reko v bližini Ilirske Bistrice.
Poglej Goriški grofje in Grad Prem
Grad Rašpor
Grad Rašpor (hrvaško Kaštel Rašpor, italijansko Castello Raspo, nemško Raspurch, Rastpurch, Ratspurch, Rasburg), je bil srednjeveški grad z utrjenim naseljem, ruševine katerega najdemo na hribu Gradina na 829 m.n.m..
Poglej Goriški grofje in Grad Rašpor
Grad Rihemberk
Grad Rihemberk (Riffenberch, Grayfenberg), je grad, ki stoji na strmi vzpetini Golec nad dolino Branice nad vasjo Branik in ki ga obnavljajo že vrsto let, je eden najlepših gradov na Primorskem.
Poglej Goriški grofje in Grad Rihemberk
Grad Rožek (Rudolfseck)
Grad Rožek (nemško Rudolfseck) je bil grad, od katerega so danes vidni le še ostanki ruševin.
Poglej Goriški grofje in Grad Rožek (Rudolfseck)
Grad Rothenthurn
Grad Rothenthurn leži v enakoimenovanem kraju v občini Špital ob Dravi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Goriški grofje in Grad Rothenthurn
Grad Slovenska Bistrica
Grad Slovenska Bistrica je grad v mestu Slovenska Bistrica.
Poglej Goriški grofje in Grad Slovenska Bistrica
Grad Solkan
Grad Solkan (Salchano, Solchano, Selchano) (lat.: Siliganum) se je nahajal v današnjem naselju Solkan.
Poglej Goriški grofje in Grad Solkan
Grad Tolmin
Grad na Kozlovem Robu nad Tolminom (tuidi samo Grad, Kozlov rob ali Tolminski grad) je bil strateško pomembna utrdba, iz katere se je nadziralo Tolminsko in pomembne trgovske poti, ki so vodile tod mimo.
Poglej Goriški grofje in Grad Tolmin
Grad Vernek
Grad Vernek (nemško Werneck) je stal nad naseljem Vernek pri Litiji, po katerem je prevzel ime.
Poglej Goriški grofje in Grad Vernek
Grad Višnjevek
Grad Višnjevek (narečno: Višnjevk, v starih listinah tudi Visneuicko in Wisnivich (1288); Visgniuch (1314)) je v srednjem veku stal na griču Zagrad pri Višnjeviku v Goriških Brdih.
Poglej Goriški grofje in Grad Višnjevek
Grad Vogrsko
Grad Vogrsko (Ungerspach) (tudi Hungerspach) stoji vrh položne vzpetine v bližini farne cerkve sv.
Poglej Goriški grofje in Grad Vogrsko
Grad Vovbre
Grad Vovbre (Haimburg) Grad Vovbre (nemško Haimburg (Heunburg)) je bil srednjeveški grad, ki je stal na vrhu osamelega hriba približno 3 kilometre severovzhodno od Velikovca na avstrijskem Koroškem.
Poglej Goriški grofje in Grad Vovbre
Grad Vrhkrka
Grad Vrhkrka je bil grad, ki je stal nad izvirom Poltarice, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin.
Poglej Goriški grofje in Grad Vrhkrka
Grad Završje
Grad Završje (hrvaško Kaštel Završje, italijansko „Piemonte d'Istria, Pyamont ali Poymont”, nemško Pemund), je bil srednjeveški grad, ali palača v istoimenskem obzidanem mestecu na severu Istre, ki je bil pozidan že sredi 11.
Poglej Goriški grofje in Grad Završje
Grad Zelengrad
Grad Zelengrad ali Stari grad oz.
Poglej Goriški grofje in Grad Zelengrad
Grofija Tirolska
(Poknežena) Grofija Tirolska (tudi Tirolsko) je bila cesarska državna posest Svetorimskega cesarstva ustanovljena okoli leta 1140.
Poglej Goriški grofje in Grofija Tirolska
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Goriški grofje in Henrik II. Sveti
Henrik III. Goriški
Henrik III.
Poglej Goriški grofje in Henrik III. Goriški
Henrik IV. Goriški
Henrik IV.
Poglej Goriški grofje in Henrik IV. Goriški
Henrik Koroški
Henrik Goriški, - 2.
Poglej Goriški grofje in Henrik Koroški
Herren von Graben
Herren von Graben, imenovani tudi von Grabenov, ab dem Graben, von (dem) Graben, von Graben von (zum) Stein, Grabner, Graben zu Kornberg, Grabner zu Rosenburg, in vom Graben, je ime stare avstrijske plemiške rodbine.
Poglej Goriški grofje in Herren von Graben
Ivan II. Goriški
Ivan II.
Poglej Goriški grofje in Ivan II. Goriški
Ivan V. Krški
Ivan V. Frankopan ali Anž Krški (? — Senj, 29. novembra 1393.), hrvaški plemič, hrvaško-dalmatinski-slavonski ban iz hrvaške plemiške rodbine Frankopanov.
Poglej Goriški grofje in Ivan V. Krški
Janez II. Goriški
Janez II.
Poglej Goriški grofje in Janez II. Goriški
Kancijan iz Gorice
Kncijan iz Gorice oz.
Poglej Goriški grofje in Kancijan iz Gorice
Kluže
Kluže s farno cerkvijo sv. Jerneja Železniški most na stari Pontebski železnici Opuščena postaja na Pontebski železnici v Klužah. Kluže (Chiusaforte, Scluse, Klausen) je naselje in sedež istoimenske občine v nekdanji Videmski pokrajini, od 2016 del Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Goriški grofje in Kluže
Kobarid
Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Goriški grofje in Kobarid
Koprivno, Gorica
Koprivno (italijansko Capriva del Friuli, furlansko Caprive ali Capriva) je naselje in občina s 1.626 prebivalci v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Goriški grofje in Koprivno, Gorica
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Goriški grofje in Koroška (vojvodina)
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Poglej Goriški grofje in Koroški vojvode
Kostanjevica na Krasu
Kostanjevica na Krasu je naselje na Komenskem Krasu ob cesti Komen - Opatje selo v Občini Miren - Kostanjevica.
Poglej Goriški grofje in Kostanjevica na Krasu
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Goriški grofje in Kranjska
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Poglej Goriški grofje in Kranjska krajina
Kred
Kred je naselje v Breginjskem kotu v Občini Kobarid.
Poglej Goriški grofje in Kred
Krmin
Krmin (italijansko oz. furlansko Cormòns) je naselje in občina z okoli 7.200 prebivalci v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Goriški grofje in Krmin
Lesna dolina
Liesing Lesna dolina (nem. Lesachtal, iz slov. les: gozd) je politična občina z okoli 1.300 prebivalci na zahodnem, zgornjem avstrijskem Koroškem.
Poglej Goriški grofje in Lesna dolina
Lienz
Lienz je mesto v zvezni deželi Tirolski v Avstriji.
Poglej Goriški grofje in Lienz
Ludvik Kozjaški
Ludvik Kozjaški je bil zadnji moški predstavnik domnevno slovenskega viteškega rodu in je živel med letoma 1435 in 1476.
Poglej Goriški grofje in Ludvik Kozjaški
Lurnsko polje
Lega Lurnskega polja Podružnična cerkev sv. Magdalene na Lurnskem polju Spominska plošča miru v Požarnici Lurnsko polje (tudi Lurnško polje; nemško Lurnfeld) je ravnina severozahodno od Špitala na zgornjem Koroškem, ob izlivu reke Moell (arhaično slovensko Mel) v reko Dravo.
Poglej Goriški grofje in Lurnsko polje
Majnhard I.
Grb goriških grofov, 1459 Majnhard III.
Poglej Goriški grofje in Majnhard I.
Majnhard I. Goriški
Grb Albertinske linije Goriških grofov, po Ingeram-Codex, 1459 Majnhard I. (datum rojstva ni znan; † 1142) iz rodbine Majnhardincev je bil advokat (vogt) Oglejskega patriarhata in grof (saj je kot Goriški grof omenjen v dokumentu o letnici njegove smrti).
Poglej Goriški grofje in Majnhard I. Goriški
Majnhard III. Goriško-Tirolski
Majnhard III.
Poglej Goriški grofje in Majnhard III. Goriško-Tirolski
Majnhard IV. Goriški
Grb goriških grofov, 1459 Majnhard (* okoli 1239; † okoli 30. oktobra 1295 na gradu Greifenburgu) je izhajal iz družine Majnhardincev in je bil nosilec naslova (kot Majnhard IV.) grof Goriški (1258–1271), naslova (kot Majnhard II.) grof Tirolski (1258–1295), Vojvoda Koroške (1286–1295), ter najemni gospod Vojvodine Kranjske in Slovenske marke.
Poglej Goriški grofje in Majnhard IV. Goriški
Majnhard VI. Goriški
Grb rodbine Albertincev, Goriških grofov, v Ingeramovem kodeksu, 1459 Majnhard VI.
Poglej Goriški grofje in Majnhard VI. Goriški
Mali grad, Planina
Mali grad je srednjeveški grad blizu vhoda v Planinsko jamo.
Poglej Goriški grofje in Mali grad, Planina
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Goriški grofje in Mejna grofija Istra
Milštatski samostan
Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.
Poglej Goriški grofje in Milštatski samostan
Mladen II. Šubić Bribirski
Mladen II.
Poglej Goriški grofje in Mladen II. Šubić Bribirski
Možberk
Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Goriški grofje in Možberk
Nadžupnija Laško
Nadžupnija Laško je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Laško - Videm škofije Celje.
Poglej Goriški grofje in Nadžupnija Laško
Nadžupnija Slovenske Konjice
Nadžupnija Slovenske Konjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Poglej Goriški grofje in Nadžupnija Slovenske Konjice
Občina Sežana
Občina Sežana s središčem v Sežani je del Obalno-kraške regije in meri 217 km2, kar jo uvršča med večje občine v Sloveniji.
Poglej Goriški grofje in Občina Sežana
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Goriški grofje in Oglejski patriarhat
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Goriški grofje in Ortenburžani
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Poglej Goriški grofje in Palatinski grof
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Poglej Goriški grofje in Pazin
Pegam in Lambergar
Velesom. Pegam in Lambergar je slovenska ljudska romanca, ki opeva boj med Čehom Janom Vitovcem in Slovencem Krištofom Lambergarjem (Lambergom).
Poglej Goriški grofje in Pegam in Lambergar
Pelegrin I.
Peregrin I. di Povo di Beseno di Manzano († 8. avgust 1161), v virih v latinščini tudi Pelegrinus, je bil Oglejski patriarh v letih med 1131 do smrti 1161.
Poglej Goriški grofje in Pelegrin I.
Peter Štih
Peter Štih, slovenski zgodovinar, akademik * 27. november 1960, Ljubljana.
Poglej Goriški grofje in Peter Štih
Planina, Postojna
Planina (v starejših virih tudi »Planina pri Rakeku«, ker je nekoč upavno spadala k Rakeku, še danes pa je to ime župnije) je naselje z okoli 850 prebivalci v Občini Postojna.
Poglej Goriški grofje in Planina, Postojna
Podgrad, Ilirska Bistrica
Podgrád je naselje na Krasu na južnem delu Slovenije, na meji med Brkini in Čičarijo, na jugovzhodnem delu Podgrajskega podolja.
Poglej Goriški grofje in Podgrad, Ilirska Bistrica
Pokrajina Gorica
Pokrajina Gorica, tudi Goriška pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so do leta 2017 sestavljale italijansko avtonomno deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Goriški grofje in Pokrajina Gorica
Pušja vas
Pušja vas (tudi Pušja ves; italijansko Venzone, furlansko Vençon, nemško Peuschel-dorf ali Peuschelsdorf) je vas z 1941 prebivalci (stanje september 2021) v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina na vhodu v Železno dolino (Canal del Ferro) ob prehodu iz Furlanske nižine proti Kanalski dolini.
Poglej Goriški grofje in Pušja vas
Raša (reka)
Reka Raša (Arsia flumen, italijansko: Arsa) v hrvaškem delu Istre je največja reka v Istrski županiji.
Poglej Goriški grofje in Raša (reka)
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Goriški grofje in Rudolf I. Habsburški
Savinjska marka
Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.
Poglej Goriški grofje in Savinjska marka
Semeniči
Valvasor v knjigi grbov - Opus Insignium Gospodje Semenič (nemško Semenitsch, Zemenitsch, Semeniz) so slovenska plemiška družina (predstavniki nižjega plemstva), ki je izvirala iz takratne Marke Metlike (današnje Bele krajine).
Poglej Goriški grofje in Semeniči
Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica
Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle na ozemlju današnje Mestne občine Nova Gorica.
Poglej Goriški grofje in Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica
Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Abecedni seznam več kot 180 plemiških rodbin na Slovenskem.
Poglej Goriški grofje in Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Goriški grofje in Slovenska skupnost v Italiji
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Goriški grofje in Spanheimi
Svetvinčenat
Svetvinčenat (avtohtono istrsko Savičenta,, istrovenetsko Sanvizenti) je naselje v Istri na Hrvaškem in sedež istoimenske občine v Istrski županiji.
Poglej Goriški grofje in Svetvinčenat
Svinec, Avstrija
Položaj občine v okraju Svinec (PDF; 146 kB), abgerufen 27.
Poglej Goriški grofje in Svinec, Avstrija
Terska dolina
Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.
Poglej Goriški grofje in Terska dolina
Ulrik II. Vovbrški
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Ulrik II.
Poglej Goriški grofje in Ulrik II. Vovbrški
Ulrik III. Spanheim
Ulrik III.
Poglej Goriški grofje in Ulrik III. Spanheim
Vila Vipolže
Vila Vipolže je dvonadstropna renesančna vila oz.
Poglej Goriški grofje in Vila Vipolže
Vipavski Križ
Vipavski Križ je nekdanje slovensko mesto in sedež Krajevne skupnosti Vipavski križ.
Poglej Goriški grofje in Vipavski Križ
Vipolže
Vipolže so razložena vas v Občini Brda, ki stoji ob meji z Italijo, na flišnem slemenu med potokoma Birše in Oblenča.
Poglej Goriški grofje in Vipolže
Virgil von Graben
grof Virgil von Graben zu Sommeregg, avstrijski plemič in diplomat iz rodbine Von Grabenov, * 15. stoletju, Grad Sommeregg, † 1507.
Poglej Goriški grofje in Virgil von Graben
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Goriški grofje in Vojvodina Avstrija
Volčja Draga
Volčja Draga je vas z okoli 700 prebivalci v Občini Renče - Vogrsko, ki leži v spodnjem delu Vipavske doline v bližini reke Vipave.
Poglej Goriški grofje in Volčja Draga
Zgodovina Istre
Zemljevid Istre Istra je največji polotok v Jadranskem morju.
Poglej Goriški grofje in Zgodovina Istre
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.
Poglej Goriški grofje in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
1253
1253 (MCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Goriški grofje in 1253
1258
1258 (MCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Goriški grofje in 1258
1295
1295 (MCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Goriški grofje in 1295
1299
1299 (MCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Goriški grofje in 1299
1307
1307 (MCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Goriški grofje in 1307
1335
1335 (MCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Goriški grofje in 1335
Prav tako znan kot Goriški grofi, Majnhardinerji, Meinhardinerji.