Kazalo
18 odnosi: Arhivarstvo na Slovenskem, Attemsi, Cislajtanija, Deželni stanovi, Engelbert II. Goriški, Goriška, Goriški grofje, Gorica, Grb Slovenije, Imenjska knjiga, Jožefinski kataster, Lavantinska škofija, Nadvojvodina Avstrija, Patrimonialno sodišče, Seznam oglejskih škofov in patriarhov, Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica, Stanovsko-monarhični dualizem, Terezijanski kataster.
Arhivarstvo na Slovenskem
Arhivarstvo na Slovenskem se ukvarja z razvojem arhivov kot ustanov in arhivske zakonodaje na področju Slovenije ter obravnava problematiko od zametkov prvih arhivov 1811 do Zakona o arhivskem gradivu in arhivih 1997.
Poglej Goriška (grofija) in Arhivarstvo na Slovenskem
Attemsi
Grb grofov Attemsov Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis). Rodbina Attems je bila ena najvplivnejših in najpomembnejših plemiških rodbin na Slovenskem, še posebej na Štajerskem.
Poglej Goriška (grofija) in Attemsi
Cislajtanija
Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.
Poglej Goriška (grofija) in Cislajtanija
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Poglej Goriška (grofija) in Deželni stanovi
Engelbert II. Goriški
Grb goriških grofov, 1459 Goriški grof Engelbert II.
Poglej Goriška (grofija) in Engelbert II. Goriški
Goriška
Goriška se lahko nanaša na.
Poglej Goriška (grofija) in Goriška
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Goriška (grofija) in Goriški grofje
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Goriška (grofija) in Gorica
Grb Slovenije
Grb Republike Slovenije Grb Republike Slovenije ima obliko ščita.
Poglej Goriška (grofija) in Grb Slovenije
Imenjska knjiga
Kranjsko, vložek ljubljanskega škofa za obdobje 1546-1618 Imenjska knjiga je davčna evidenca, ki so jo vodili deželni stanovi v habsburških dednih deželah, od 15.-19.
Poglej Goriška (grofija) in Imenjska knjiga
Jožefinski kataster
Kranjsko, naborni okraj Goričane, davčna občina Zgornja Šiška Jožefinski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je v letih 1789-1790 uveljavila v habsburških dednih deželah, po reformah cesarja Jožefa II.
Poglej Goriška (grofija) in Jožefinski kataster
Lavantinska škofija
Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.
Poglej Goriška (grofija) in Lavantinska škofija
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Goriška (grofija) in Nadvojvodina Avstrija
Patrimonialno sodišče
Patrimonialno sodišče je pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah, in pojem pravne zgodovine.
Poglej Goriška (grofija) in Patrimonialno sodišče
Seznam oglejskih škofov in patriarhov
Grbovno okrasje patriarhov Spodnji Seznam oglejskih škofov in patriarhov nudi le časovni pregled.
Poglej Goriška (grofija) in Seznam oglejskih škofov in patriarhov
Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica
Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle na ozemlju današnje Mestne občine Nova Gorica.
Poglej Goriška (grofija) in Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica
Stanovsko-monarhični dualizem
Davčni spis celjskega vicedoma za trg Motnik, 1737 Stanovsko-monarhični dualizem je pojem, s katerim se imenuje sovladje deželnih stanov in deželnega kneza (vladarja) v habsburških dednih deželah, v obdobju od 15.-17.
Poglej Goriška (grofija) in Stanovsko-monarhični dualizem
Terezijanski kataster
gospostvo Bokalce, obrazec D Terezijanski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je uveljavila v habsburških dednih deželah po davčnih reformah v letih 1748-1756, imenovan po takratni vladarici Mariji Tereziji.