Hitreje kot brskalnik!
57 odnosi: Amoniti, Antarktika, Antropocen, Atmosfera nebesnega telesa, Ħaġar Qim, Življenje, Biogeografska regija, Celina, Dartmoor, Devon (geološka doba), Eon, Epoha, Era, Fosil, Galaktično leto, Geografija Združenih držav Amerike, Geološka časovna lestvica, Geologija, Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, Had, Holocen, Jura, Kambrij, Kamena doba, Karbon, Karnijske Alpe, Kreda, Kvartar, Mezozoik, Milutin Milanković, Miocen, Morska gladina, Neogen, Ordovicij, Paleolitik, Perioda, Periodizacija zgodovine, Perm, Perm (razločitev), Pleistocen, Pliocen, Predkambrij, Relikt (biologija), Sedimentne kamnine, Seznam stoletij, Silur, Skalno gorovje, Snežna jama, Terciar, Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji, ..., Topla (dolina), Trias, Veluwe, Victor Clube, Wales, Zemeljsko površje, Zemlja. Razširi indeks (7 več) »
Amoniti
Amoniti so izumrla skupina morskih živali, in sicer podrazred Ammonoidea v razredu Cephalopoda (glavonožci), deblo Mollusca (mehkužci).
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Amoniti · Poglej več »
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Antarktika · Poglej več »
Antropocen
Trinity, prvi jedrski preskus (1945), štejejo nekateri za začetek antropocena Antropocen naj bi bila trenutna geološka doba, del kvartarja, ki jo zaznamuje ključen vpliv človeka na geologijo in ekosisteme na Zemlji.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Antropocen · Poglej več »
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Atmosfera nebesnega telesa · Poglej več »
Ħaġar Qim
Ħaġar Qim (malteško, angleško Standing/Worshiping Stones, stoječi ali čaščeni kamni, je megalitski tempeljski kompleks na sredozemskem otoku Malti iz ggantijske dobe (3600–3200 pr. n. št.). Megalitska svetišča na Malti so med najstarejšimi verskimi kraji na Zemlji, ki jih je odbor za svetovno dediščino opisal kot "edinstvene arhitekturne mojstrovine". Leta 1992 je Unesco razglasil, da so Ħaġar Qim in štiri druge malteške megalitske strukture svetovna dediščina. V. Gordon Childe, profesor za predzgodovinsko evropsko arheologijo in direktor Inštituta za arheologijo na univerzi v Londonu od leta 1946 do 1957, je obiskal Ħaġar Qim. Napisal je: "Obiskal sem prazgodovinske ruševine po vsem Sredozemlju, od Mezopotamije do Egipta, Grčije in Švice, vendar nikjer nisem videl tako starega mesta, kot je to." Graditelji so za gradnjo templja uporabljali globigerinski apnenec (globigerina je rod planktonskih luknjičark, ki so naselile svetovne oceane od sredine jure). Zaradi hudih vremenskih vplivov in površinske erozije je bil tempelj v tisočletjih precej poškodovan. Leta 2009 je bil zgrajen zaščitni šotor.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Ħaġar Qim · Poglej več »
Življenje
alg, ''Chrysotoxum verralli'' (žival), ''Xanthoparmelia'' (lišaj), ''Dictyostelium'' (ameba) in korala ''Dendrogyra cylindrus'' (žival) Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t. j. neživih predmetov in mrtvih organizmov.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Življenje · Poglej več »
Biogeografska regija
Biogeografska regija ali ekoobmočje je območje z relativno homogenimi ekološkimi razmerami s skupnimi značilnostmi in je najširša biogeografska razdelitev zemeljske površine, ki temelji na distribucijskih vzorcih kopenskih organizmov.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Biogeografska regija · Poglej več »
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Celina · Poglej več »
Dartmoor
Dartmoor je območje barij v južnem Devonu v Angliji.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Dartmoor · Poglej več »
Devon (geološka doba)
Devón (tudi devonij) je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Devon (geološka doba) · Poglej več »
Eon
Eon je največja enota geološkega časa in vključuje predkambrijski eon, ki je trajal od 4,6 milijarde let do 570 milijonov let v preteklosti, ter fanerozoik, ki se je začel pred 570 milijoni let in traja še danes.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Eon · Poglej več »
Epoha
Epoha je lahko.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Epoha · Poglej več »
Era
Êra, dôba ali vék je pododdelek eona, po navadi dolgo, časovno obdobje s skupnimi lastnostmi.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Era · Poglej več »
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Fosil · Poglej več »
Galaktično leto
Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Galaktično leto · Poglej več »
Geografija Združenih držav Amerike
Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Geografija Združenih držav Amerike · Poglej več »
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Geološka časovna lestvica · Poglej več »
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Geologija · Poglej več »
Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon
Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, francoski prirodoslovec in akademik, * 7. september 1707, Montbard, Burgundija (danes Côte-d'Or), Francija, † 16. april 1788, Pariz.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon · Poglej več »
Had
Had (tudi hadeik ali hades) je geološki eon pred arhaikom.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Had · Poglej več »
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Holocen · Poglej več »
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Jura · Poglej več »
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Kambrij · Poglej več »
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Kamena doba · Poglej več »
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Karbon · Poglej več »
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Karnijske Alpe · Poglej več »
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Kreda · Poglej več »
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Kvartar · Poglej več »
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Mezozoik · Poglej več »
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Milutin Milanković · Poglej več »
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Miocen · Poglej več »
Morska gladina
Mrtvim morjem. Srednja gladina morja ali povprečna nadmorska višina (MSL) (pogosto skrajšano na morska gladina ali gladina morja) je povprečna gladina ene ali več vodnih teles Zemlje, s katere se lahko merijo podatki, kot je višina.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Morska gladina · Poglej več »
Neogen
Neogen je perioda na geološki časovni lestvici, ki obsega epohe miocen, pliocen, pleistocen in holocen.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Neogen · Poglej več »
Ordovicij
Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Ordovicij · Poglej več »
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Paleolitik · Poglej več »
Perioda
Perioda je lahko.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Perioda · Poglej več »
Periodizacija zgodovine
Periodizacija zgodovine pomeni delitev zgodovinskega dogajanja v posamezna zgodovinska obdobja.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Periodizacija zgodovine · Poglej več »
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Perm · Poglej več »
Perm (razločitev)
Perm je lahko.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Perm (razločitev) · Poglej več »
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Pleistocen · Poglej več »
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen. Kot pri drugih starejših geoloških obdobjih, so geološke plasti, ki določajo začetek in konec dobro označene, vendar so natančni datumi začetka in konca dobe nekoliko negotovi. Meje, ki opredeljujejo pliocen niso določene na zlahka identificiranem svetovnem dogodku, temveč na regionalnih mejah med toplejšim miocenom in relativno hladnejšem pliocenu. Zgornja meja je bila določena na začetku te pleistocenske poledenitve. V pliocenu se je morje skoraj v celoti umaknilo z današnjega ozemlja Slovenije.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Pliocen · Poglej več »
Predkambrij
Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Predkambrij · Poglej več »
Relikt (biologija)
Relikt je v biogeografiji in paleontologiji oznaka za populacijo ali takson, ki je danes znatno manj razširjen ali raznovrsten kot v preteklosti.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Relikt (biologija) · Poglej več »
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Sedimentne kamnine · Poglej več »
Seznam stoletij
Strani posameznih stoletij vsebujejo desetletja in leta.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Seznam stoletij · Poglej več »
Silur
Silúr je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala pred približno 439 milijoni let, do začetka devona pred 408,5 milijoni let.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Silur · Poglej več »
Skalno gorovje
Skalno gorovje (ali krajše Rockies) je obširno gorovje v zahodni Severni Ameriki in del Zahodne kordiljere, enega najdaljših gorskih pasov na Zemlji, ki sega v Severni Ameriki iznad Polarnega kroga do Zahodne Sierre Madre v Mehiki.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Skalno gorovje · Poglej več »
Snežna jama
Vhodna udornica v Snežno jamo Snežna jama se nahaja na jugozahodnem pobočju Raduhe, v bližini Planine Arta, na 1556 m nmv, med Lučami in Solčavo.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Snežna jama · Poglej več »
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Terciar · Poglej več »
Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji
Termalne in mineralne vode imajo številne zdravilne učinke Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji so tisti vrelci, katerih temperatura ni nižja od 20 stopinj celzija, oziroma ki vsebujejo najmanj 1000 mg raztopljene trdne snovi in/ali 250 mg naravno raztopljenega CO2 v litru vode.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji · Poglej več »
Topla (dolina)
Kmetija v dolini Tople Burjakov mlin Opuščeni rudnik svinca Topla (zgornji rov) Topla je alpska dolina pod južnim ostenjem Pece v bližini Črne na Koroškem.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Topla (dolina) · Poglej več »
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Trias · Poglej več »
Veluwe
Greben na Renderklippen v bližini Heerdeja. Jutranja megla visi nad Planken Wambuis, Ede, v Veluweju Veluwe je z gozdom bogato hribovje (1100 km 2) v provinci Gelderland na Nizozemskem.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Veluwe · Poglej več »
Victor Clube
Victor Clube, angleški astronom in astrofizik, * 22. oktober 1934, London, Anglija.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Victor Clube · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Wales · Poglej več »
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Zemeljsko površje · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Geološka časovna lestvica in Zemlja · Poglej več »
Preusmerja sem:
Epoha (geologija), Geološka doba, Geološka epoha, Geološka lestvica, Geološka skala, Geološka starost, Geološka zgodovina, Geološka časovna skala, Geološka časovnica, Geološke dobe, Geološki čas, Geološko obdobje, Perioda (geologija), Prazgodovina Zemlje, Prazgodovina sveta, Pregled zgodovine Zemlje, Seznam arheoloških dob, Starost kamnin, Wacoubanska serija, Časovna lestvica, Časovna skala.
