Kazalo
19 odnosi: Šibeniško-kninska županija, Brodsko-posavska županija, Demografija Hrvaške, Dubrovniško-neretvanska županija, Koprivniško-križevska županija, Krapinsko-zagorska županija, Liško-senjska županija, Medžimurska županija, Pavao Ritter Vitezović, Požeško-slavonska županija, Primorsko-goranska županija, Siško-moslavška županija, Splitsko-dalmatinska županija, Varaždinska županija, Virovitiško-podravska županija, Vukovarsko-sremska županija, Zadrska županija, Zagrebška županija, Zgodovina Hrvaške.
Šibeniško-kninska županija
Šibeniško-kninska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Geografija Hrvaške in Šibeniško-kninska županija
Brodsko-posavska županija
Lega Brodsko-posavske županije Brodsko-posavska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Geografija Hrvaške in Brodsko-posavska županija
Demografija Hrvaške
Hrvaška gostota prebivalstva po okrožjih v osebah na km2 iz leta 2011 Demografske značilnosti prebivalstva Hrvaške so znane s popisi, ki se običajno izvajajo v desetletnih presledkih in jih analizirajo različni statistični uradi od leta 1850.
Poglej Geografija Hrvaške in Demografija Hrvaške
Dubrovniško-neretvanska županija
Lega Dubrovniško-neretvanske županije Zastava županije Dubrovniško-neretvanska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Geografija Hrvaške in Dubrovniško-neretvanska županija
Koprivniško-križevska županija
Lega Koprivniško-križevske županije Koprivniško-križevska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Geografija Hrvaške in Koprivniško-križevska županija
Krapinsko-zagorska županija
Krapinsko-zagorska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Geografija Hrvaške in Krapinsko-zagorska županija
Liško-senjska županija
Liško-senjska županija je po površini s 5.353 km2 največja izmed 21 županij Hrvaške, po številu prebivalcev (43.000 leta 2021; 2011 še 51.000) pa najmanjša in najredkeje poseljena.
Poglej Geografija Hrvaške in Liško-senjska županija
Medžimurska županija
Medžimurska županija (prekmursko Medmürska žüpanija) je najsevernejša, po površini (729 km2) najmanjša ter obenem najgosteje poseljena izmed 20 županij Hrvaške (izjema je glavno mesto Zagreb).
Poglej Geografija Hrvaške in Medžimurska županija
Pavao Ritter Vitezović
Pavao Ritter Vitezović, hrvaški pisatelj, pesnik, častnik, zgodovinar, jezikoslovec in publicist, * 7. januar 1652, Senj, † 20. januar 1713.
Poglej Geografija Hrvaške in Pavao Ritter Vitezović
Požeško-slavonska županija
Lega Požeško-slavonske županije Požeško-slavonska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Geografija Hrvaške in Požeško-slavonska županija
Primorsko-goranska županija
Primorsko-goranska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Geografija Hrvaške in Primorsko-goranska županija
Siško-moslavška županija
Lega Siško-moslavške županije Siško-moslavška županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Geografija Hrvaške in Siško-moslavška županija
Splitsko-dalmatinska županija
Splitsko-dalmatinska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Geografija Hrvaške in Splitsko-dalmatinska županija
Varaždinska županija
Varaždinska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške s 159.487 prebivalci (po popisu 2021; 2011 še 176.000).
Poglej Geografija Hrvaške in Varaždinska županija
Virovitiško-podravska županija
Lega Virovitiško-podravske županije Virovitiško-podravska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Geografija Hrvaške in Virovitiško-podravska županija
Vukovarsko-sremska županija
Lega Vukovarsko-sremske županije Vukovarsko-sremska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Geografija Hrvaške in Vukovarsko-sremska županija
Zadrska županija
Zadrska županija (hrv. Zadarska županija) je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Poglej Geografija Hrvaške in Zadrska županija
Zagrebška županija
Zagrebška županija (hrv. Zagrebačka županija) je ena izmed 21 županij Hrvaške, ki ima 301.206 prebivalcev (2021; 5% manj kot 10 let prej) in edina, katere glavno mesto oz.
Poglej Geografija Hrvaške in Zagrebška županija
Zgodovina Hrvaške
Reliefni zemljevid današnje Hrvaške Območje sodobne Hrvaške je obsegalo dve rimski provinci, Panonijo in Dalmacijo. Po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva v 5.
Poglej Geografija Hrvaške in Zgodovina Hrvaške
Prav tako znan kot Geografija Republike Hrvaške.