Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Galske vojne

Index Galske vojne

Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.

48 odnosi: Akvitanska Galija, Alezija, Alobrogi, Alpe, Arminij, Avaricum, Ženeva, Basel, Belgijska Galija, Bitka pri Farzalu, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Bitka za Alezijo, Biturigi, Bonn, Bourges, Castra Vetera, Cezarjeva mostova čez Ren, Cezarjevo zmagoslavje (Mantegna), Conciergerie, Galci, Galija, Helveti, IX. legija Hispana, Kelti, Legatus, Loiret (departma), Lutecija, Mark Antonij, Narbonska Galija, Orgetoriks, Prvi triumvirat, Rimska Britanija, Slavolok Orange, Spodnja Germanija, Tigurini, V. legija Alaudae, Velika Germanija, Vercingetoriks, VII. legija Claudia, VIII. legija Augusta, Vitruvij, X. legija Equestris, X. legija Gemina, XIII. legija Gemina, XIV. legija Gemina, Zgodovina Pariza, 56 pr. n. št., 58 pr. n. št..

Akvitanska Galija

Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.

Novo!!: Galske vojne in Akvitanska Galija · Poglej več »

Alezija

Vercingetoriksov spomenik v Aleziji (Alise-Sainte-Reine) Utrdbe, ki jih je zgradil Cezar v Aleziji;• na manjši sliki desno zgoraj je prikazan položaj Alezije v Galiji• krog na severozahodnem odseku utrdb označuje njihovo šibko mesto Alezija (latinsko: Alesia), glavno mesto galskega plemena Mandubov, po Julij Cezarjevi osvojitvi pa rimsko mesto (oppidum) v Galiji.

Novo!!: Galske vojne in Alezija · Poglej več »

Alobrogi

Galija v 1. stoletju pr. n. št. Alobrogi (antično grško: Άλλόβριγες, Άλλόβρυγες ali Άλλόβρoγες), keltsko pleme v antični Galiji, ki je bilo naseljeno med reko Rono in Ženevskim jezerom v sedanji Savoji, Daufineji in Vivaraisu.

Novo!!: Galske vojne in Alobrogi · Poglej več »

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Novo!!: Galske vojne in Alpe · Poglej več »

Arminij

Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.

Novo!!: Galske vojne in Arminij · Poglej več »

Avaricum

Avaricum je bil oppidum v starodavni Galiji, blizu današnjega mesta Bourges.

Novo!!: Galske vojne in Avaricum · Poglej več »

Ženeva

Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr. Romandie ali Suisse romande).

Novo!!: Galske vojne in Ženeva · Poglej več »

Basel

Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.

Novo!!: Galske vojne in Basel · Poglej več »

Belgijska Galija

Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen. Cezar omenja, da sta njeno mejo z Galijo tvorili Marna in Sena,Julij Cezar, Komentarji galskih vojn z Germanijo pa Ren.

Novo!!: Galske vojne in Belgijska Galija · Poglej več »

Bitka pri Farzalu

Bitka pri Farzalu je potekala 6. junija 48 pr. n. št. med Julijem Cezarjem in Pompejem.

Novo!!: Galske vojne in Bitka pri Farzalu · Poglej več »

Bitka v Tevtoburškem gozdu

Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.

Novo!!: Galske vojne in Bitka v Tevtoburškem gozdu · Poglej več »

Bitka za Alezijo

Bitka za Alezijo ali obleganje Alezije je bil vojaški spopad v Galskih vojnah, ki je potekal septembra leta 52 p.n.š okoli Galskega oppiduma (utrjeno naselje) v Aleziji, večji center plemena Mandubov. Vojska Julija Cezarja se je bojevala proti konfederaciji Galskih plemen združenih pod vodstvom Vercingetoriksa iz plemena Arvernov. Bitka je bila zadnji večji spopad med Rimljani in Galci in je obravnavana kot največji dosežek Cezarja. Bitka za Alezijo je označevala konec Galske samostojnosti v Franciji in Belgiji.

Novo!!: Galske vojne in Bitka za Alezijo · Poglej več »

Biturigi

Biturigi (galsko Biturīges Cubi) so bili galsko pleme, ki je v železni dobi in rimskem obdobju živelo na ozemlju, ki ustreza kasnejši provinci Berry, ki je po njih poimenovana.

Novo!!: Galske vojne in Biturigi · Poglej več »

Bonn

Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.

Novo!!: Galske vojne in Bonn · Poglej več »

Bourges

Bourges (izg. Burž) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Centre-Val de Loire, prefektura departmaja Cher in je bilo tudi glavno mesto nekdanje province Berry.

Novo!!: Galske vojne in Bourges · Poglej več »

Castra Vetera

Lokacija legijskih taborov Vetera in ''Colonia Ulpia Traiana'' v toku Spodnjegermanskega limesa Castra Vetera (tudi: Vetera Castra ali le Vetera; včasih v literaturi, na zemljevidih in pogovorno predvsem kot Castra Vetera) je bilo ime za lokacijo dveh zaporednih rimskih legijskih taborov v provinci Spodnja Germanija blizu današnjega Xantena na Spodnjem Porenju.

Novo!!: Galske vojne in Castra Vetera · Poglej več »

Cezarjeva mostova čez Ren

Cezarjeva mostova čez Ren, prva dva zapisana mostova, ki sta prečkala reko Ren, je zgradil Julij Cezar in njegovi legionarji med galskimi vojnami leta 55 pred našim štetjem in 53 pred našim štetjem.

Novo!!: Galske vojne in Cezarjeva mostova čez Ren · Poglej več »

Cezarjevo zmagoslavje (Mantegna)

Cezarjevo zmagoslavje (tudi Cezarjev triumf) je serija devetih velikih slik, ki jih je italijanski renesančni umetnik Andrea Mantegna ustvaril med letoma 1484 in 1492 za vojvodsko palačo Gonzagov v Mantovi.

Novo!!: Galske vojne in Cezarjevo zmagoslavje (Mantegna) · Poglej več »

Conciergerie

Conciergerie (francoska izgovorjava) je nekdanja stavba sodišča in zapor v Parizu v Franciji, ki stoji zahodno od Île de la Cité, pod Sodna palača (Palais de Justice).

Novo!!: Galske vojne in Conciergerie · Poglej več »

Galci

Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.

Novo!!: Galske vojne in Galci · Poglej več »

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Novo!!: Galske vojne in Galija · Poglej več »

Helveti

pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.

Novo!!: Galske vojne in Helveti · Poglej več »

IX. legija Hispana

IX.

Novo!!: Galske vojne in IX. legija Hispana · Poglej več »

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Novo!!: Galske vojne in Kelti · Poglej več »

Legatus

Legatus (poslovenjeno legat) je bil visok častnik v rimski vojski, enakovreden sodobnemu generalu.

Novo!!: Galske vojne in Legatus · Poglej več »

Loiret (departma)

Loiret (/lwɑːˈreɪ/; francosko) je departma v regiji Centre-Val de Loire v severni osrednji Franciji.

Novo!!: Galske vojne in Loiret (departma) · Poglej več »

Lutecija

Galo-rimsko mesto Lutecija (v francoščini Lutèce) je bilo predhodnik današnjega mesta Pariz.

Novo!!: Galske vojne in Lutecija · Poglej več »

Mark Antonij

Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.

Novo!!: Galske vojne in Mark Antonij · Poglej več »

Narbonska Galija

Rokavskega preliva razlikuje od antičnega Narbonska Galija (latinsko: Gallia Narbonensis), rimska provinca na ozemlju sedanjih francoskih pokrajin Languedoc in Provansa v južni Franciji.

Novo!!: Galske vojne in Narbonska Galija · Poglej več »

Orgetoriks

Orgetoriks, premožen helvetski aristokrat, ki je živel v času Cezarjevega konzulstva.

Novo!!: Galske vojne in Orgetoriks · Poglej več »

Prvi triumvirat

Mark Licinij Kras Gnej Pompej Veliki Prvi triumvirat, politična zveza Gaja Julija Cezarja, Marka Licinija Krasa in Gneja Pompeja Magna.

Novo!!: Galske vojne in Prvi triumvirat · Poglej več »

Rimska Britanija

Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.

Novo!!: Galske vojne in Rimska Britanija · Poglej več »

Slavolok Orange

Slavolok v Orangeu (francosko Arc de triomphe d'Orange) je slavolok v mestu Orange v jugovzhodni Franciji.

Novo!!: Galske vojne in Slavolok Orange · Poglej več »

Spodnja Germanija

legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.

Novo!!: Galske vojne in Spodnja Germanija · Poglej več »

Tigurini

Galija v 1. stoletju pr. n. št. Tigurini, eno od štirih plemen keltskih Helvetov.

Novo!!: Galske vojne in Tigurini · Poglej več »

V. legija Alaudae

Peta legija Alaudae (latinsko Legio quinta Alaudae, tudi Alauda ali Alaudarum), poznana tudi kot Galska, rimska legija, ki jo je leta 52 pr.

Novo!!: Galske vojne in V. legija Alaudae · Poglej več »

Velika Germanija

Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.

Novo!!: Galske vojne in Velika Germanija · Poglej več »

Vercingetoriks

Rimska republika in njene sosede leta 58 pr. n. št. Vercingétoriks (latinsko: Vercingetorix ali Vercingetorius), poglavar galskega plemena Arvernov, ki je združil Galce v nazadnje neuspešnem uporu proti rimski vojski v zadnji fazi Julij Cezarjevih galskih vojn, * okoli leta 82 pr.

Novo!!: Galske vojne in Vercingetoriks · Poglej več »

VII. legija Claudia

Gornji Meziji LEG VII CLA VI P VI F, ki pomeni VII. legija ''Claudia'', šest krat zvesta in šest krat vdana, in podoba bika, ki je bil simbol legije VII.

Novo!!: Galske vojne in VII. legija Claudia · Poglej več »

VIII. legija Augusta

VIII.

Novo!!: Galske vojne in VIII. legija Augusta · Poglej več »

Vitruvij

Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.

Novo!!: Galske vojne in Vitruvij · Poglej več »

X. legija Equestris

Deseta legija Equestris (latinsko Legio decima Equeastris, "konjeniška"), rimska legija, ki jo je ustanovil Julij Cezar leta 61 pr.

Novo!!: Galske vojne in X. legija Equestris · Poglej več »

X. legija Gemina

Deseta legija Gemina (slovensko Dvojčica, latinsko Legio decima Gemina), ena od štirih rimskih legij, s katerimi je Julij Cezar leta 58 pr.

Novo!!: Galske vojne in X. legija Gemina · Poglej več »

XIII. legija Gemina

Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade.

Novo!!: Galske vojne in XIII. legija Gemina · Poglej več »

XIV. legija Gemina

XIV. legija Gemina – Dvojčica (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 57 pr. n. št. ustanovil Julij Cezar. Vzdevek Gemina kaže, da je nastala z združitvijo dveh legij: prva je bila XIV. legija, ki se je bojevala v bitki pri Aleziji, druga pa legija Martia (Marsova legija). Vzdevek Victriyx – Zmagovita je dobila od cesarja Avgusta za zasluge pri zatiranju velike panonske vstaje leta 9. Simbol legije je bil kozorog,L. J. F. Keppie, Legions and Veterans, Roman Army Papers 1971–2000, str. 128. tako kot v mnogo drugih legijah, ki jih je ustanovil Cezar, ali prekrižani Jupitrovi streli.

Novo!!: Galske vojne in XIV. legija Gemina · Poglej več »

Zgodovina Pariza

Zgodovina Pariza se prične že v 4.

Novo!!: Galske vojne in Zgodovina Pariza · Poglej več »

56 pr. n. št.

56 pr.

Novo!!: Galske vojne in 56 pr. n. št. · Poglej več »

58 pr. n. št.

58 pr.

Novo!!: Galske vojne in 58 pr. n. št. · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »