Hitreje kot brskalnik!
172 odnosi: A.E.I.O.U., Albreht II. Avstrijski, Albreht II. Nemški, Andrej Baumkircher, Avguštinski samostan Klosterneuburg, Avstrija, Šentandraž v Labotski dolini, Špital ob Dravi, Židovski stolp, Žiga Lamberg, Župnija Šentrupert, Čilberk, Črni grad, Črnomaljski, Bad Gastein, Baselski Münster, Benediktinski samostan Gornji Grad, Benediktinski samostan Melk, Bernard Pergerl, Biografski roman, Bitka za Ljubljano (1442), Brežice, Burgundska Nizozemska, Camera degli Sposi, Cerkev sv. Manga, Kempten, Cezar (naslov), Chur, Dobra, Gradiščanska, Doppelsöldner, Drugi torunjski mir, Dvor Mačerole, Erazem Predjamski, Ernest Železni, Friderik I. Danski, Friderik III., Friderik III. Nemški (razločitev), Gallspach, Goriški grofje, Graščina, Radovljica, Grad Aichelberg, Grad Šumberk, Grad Žlemberk, Grad Brežice, Grad Dobra, Grad Domačale, Grad Fridrihštajn, Grad Goričane, Grad Gotnik, Grad Gutenberg, Grad Haut-Koenigsbourg, ..., Grad Hohenzollern, Grad Ivnik, Grad Jama, Ljubljana, Grad Klana, Grad Klevevž, Grad Kravjek, Grad Krško, Grad Neuhaus, Grad Ortenburg, Grad Ostrovica, Grad Pakenštajn, Grad Petersberg, Breže, Grad Plankenstein, Grad Prem, Grad Rabenštajn, Grad Rauterburg, Grad Rinek, Grad Sevnica, Grad Stahleck, Grad Strmec, Grad svetega Justa, Grad Trebinje, Grad Vovbre, Grad Vrhkrka, Grad Vuzenica, Grajska kapela, Ljubljana, Grofija Hainaut, Grofje Strmški, Habsburška monarhija, Habsburška Nizozemska, Habsburžani, Hanzeatska mesta, Hohenzollerji, Hunyadi, Ivan Danski, Ivan I. Albert, Ivan II. Goriški, Ivan III. Vasiljevič, Ivan Korvin, Ivan Vitez, Jagelonci, Jan Vitovec, Janez II. Goriški, Janez Schallermann, Jetrbenk, Jurij pl. Črnomaljski, Jurij Podjebradski, Karel Drzni, Katarina Branković, Köln, Kočevje, Koroški vojvode, Kraljevina Češka, Kraljevina Srbija (1217–1345), Krško, Krems ob Donavi, Krištof Ravbar, Kristijan I. Danski, Ladislav Hunyadi, Ladislav Posmrtni, Lavantinska škofija, Lenart Hodiški, Lučane, Avstrija, Maksimilijan I. Habsburški, Matija Korvin, Medvode, Mehmed II. Osvajalec, Mestna hiša, Kempten, Milštatski samostan, Milštatsko jezero, Nadškofija Ljubljana, Nadvojvodina Avstrija, Novi klošter, Občina Radovljica, Oglejski patriarhat, Palača Schifanoia, Palatinat, Papeški obiski v Sloveniji, Papež Kalist III., Papež Klemen VII., Papež Pij II., Pax Austriaca, Privilegium maius, Protipapež Feliks V., Pruska zveza, Regiomontan, Reichskammergericht, Reka, Hrvaška, Ribnica, Rodbina Este, Samostan Vorau, Schleswig-Holstein, Sedemnajst provinc, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane, Seznam zgodovinskih vsebin, Sigismund Luksemburški, Sinagoga Maribor, St. Pölten, Stjepan Tomašević, Stjepan Vukčić Kosača, Stolnica sv. Štefana, Dunaj, Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto, Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana, Stolnica v Pienzi, Sveto rimsko cesarstvo, Tamsweg, Tržič, Trinajstletna vojna, Ulrik II. Celjski, Višnja Gora, Viljem IV. Bavarski, Vladislav II. Ogrski, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Ferrara, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev, Zgodovina Slovenije, Zlata bula (1356), 19. avgust, 21. september, 6. december. Razširi indeks (122 več) »
A.E.I.O.U.
"A.E.I.O.U." (včasih pisano kot A.E.I.O.V.) je simboličen rek, ki ga je skoval svetorimski cesar Friderik III. (1415–1493) in so ga Habsburžani zgodovinsko uporabljali kot geslo.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in A.E.I.O.U. · Poglej več »
Albreht II. Avstrijski
Albreht II.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Albreht II. Avstrijski · Poglej več »
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Albreht II. Nemški · Poglej več »
Andrej Baumkircher
Andrej Baumkircher, baron iz Schlaininga, najemniški poveljnik, * okrog 1420, verjetno Vipava; † 23. april 1471, Gradec.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Andrej Baumkircher · Poglej več »
Avguštinski samostan Klosterneuburg
Glavni oltar samostanske cerkve Samostan Klosterneuburg se nahaja severozahodno od Dunaja, v istoimenskem mestu Klosterneuburg (Spodnja Avstrija) in je del Kongregacije avstrijskih avguštinski kanonikov.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Avguštinski samostan Klosterneuburg · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Avstrija · Poglej več »
Šentandraž v Labotski dolini
Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu,, je naselje s približno 1.300 prebivalci v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenske občine z okoli 10.000 prebivalci.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Šentandraž v Labotski dolini · Poglej več »
Špital ob Dravi
Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Špital ob Dravi · Poglej več »
Židovski stolp
Židovski stolp je utrjen stolp, ki stoji v Mariboru na Židovski ulici nad Lentom.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Židovski stolp · Poglej več »
Žiga Lamberg
Žiga pl.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Žiga Lamberg · Poglej več »
Župnija Šentrupert
Župnija Šentrupert je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Trebnje škofije Novo mesto.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Župnija Šentrupert · Poglej več »
Čilberk
Grajska ruševina Čilberk, nem.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Čilberk · Poglej več »
Črni grad
Ruševine Črnega Gradu pri Kostanju – ostanki grajske kapele Črni Grad ali Hovart (nemško Hochwart (Schwarzes Schloss) ali Hohenwart) je bil srednjeveški grad v istoimenskem zaselku južno od Kostanj v občini Vrba ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Črni grad · Poglej več »
Črnomaljski
Barvni grb rodbine (baronov) Črnomaljskih Rodbina Črnomaljskih (tudi Črnomeljskih, nem: Tschernembl je bila belokranjska oziroma Kranjskem, kranjska viteška in plemiška rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju. V 16. stoletju so posest prodali in se preselili v Gornjo Avstrijo, kjer so bili povzdignjeni v barone, in od koder so morali zaradi luteranske vere oditi v Švico in deželo Essen. Tam je bil poslednji moški potomec povzdignjen v grofa. Po moški liniji je rodbina izumrla sredi 17. stoletja.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Črnomaljski · Poglej več »
Bad Gastein
Bad Gastein (prej Badgastein) je zdraviliški in zimski športni kraj s 3.990 prebivalci (s 1. januarjem 2019) v dolini Gastein, v okrožju St.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Bad Gastein · Poglej več »
Baselski Münster
Baselski Münster (nemško Basler Münster) je verska stavba v švicarskem mestu Basel, prvotno katoliška stolnica, danes pa evangeličanska reformirana cerkev.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Baselski Münster · Poglej več »
Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan Gornji Grad (nemško Benediktinerkloster Oberburg) se je nahajal v naselju Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Gornji Grad.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Benediktinski samostan Gornji Grad · Poglej več »
Benediktinski samostan Melk
Pogled iz zraka Benediktinski samostan Melk (do 19. stoletja tudi samostan Mölk) se nahaja v Spodnji Avstriji, v bližini mesta Melk na desnem bregu Donave.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Benediktinski samostan Melk · Poglej več »
Bernard Pergerl
Bernard Pergerl, slovenski pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom, * 1440, Zgornja Ščavnica, † 1501, Dunaj.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Bernard Pergerl · Poglej več »
Biografski roman
Biografski roman je tip zgodovinskega romana, ki prikazuje življenje pomembne zgodovinske osebe.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Biografski roman · Poglej več »
Bitka za Ljubljano (1442)
Bitka za Ljubljano je bilo neuspešno obleganje Ljubljane s strani celjskih grofov v sklopu celjsko-habsburške vojne.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Bitka za Ljubljano (1442) · Poglej več »
Brežice
Krškem polju nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida. Vodovodni stolp grad Brežice (Rann) so mesto z nekaj manj kot 7.000 prebivalci in središče Občine Brežice.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Brežice · Poglej več »
Burgundska Nizozemska
V zgodovini Nizozemski dežel so bili Burgundska Nizozemska (francosko Pays-Bas bourguignons, nizozemsko Bourgondische Nederlanden, luksemburško Burgundeschen Nidderlanden, valonsko Bas Payis borguignons) številni cesarski in francoski fevdi, ki jim je vladala personalna unija Valois-Burgundija v obdobju od 1384 do 1482 in kasneje njihovi habsburški dediči.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Burgundska Nizozemska · Poglej več »
Camera degli Sposi
Camera degli Sposi ('zaročna soba'), včasih znana tudi kot Camera picta ('poslikana soba'), je soba, poslikana z iluzionističnimi freskami Andree Mantegne v vojvodski palači v Mantovi v Italiji.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Camera degli Sposi · Poglej več »
Cerkev sv. Manga, Kempten
Zahodna fasada Pogled čez Iller na kor 34 m dolga ladja: levo prižnica, v sredini za ljudskim oltarjem veliki oltar Cerkev sv.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Cerkev sv. Manga, Kempten · Poglej več »
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Cezar (naslov) · Poglej več »
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Chur · Poglej več »
Dobra, Gradiščanska
Dobra (nemško Neuhaus am Klausenbach, madžarsko Vasdobra) je trg in trška občina na Gradiščanskem, ki spada pod okraj Ženavci (Jennersdorf), v Avstriji.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Dobra, Gradiščanska · Poglej več »
Doppelsöldner
Doppelsöldner z dvoročnim mečem Doppelsöldner (iz nemškega doppel – dvojica, par in Sold – plača vojaka najemnika, v prostem prevodu dvojno plačani najemnik) je bil v 16.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Doppelsöldner · Poglej več »
Drugi torunjski mir
Drugi torunjski mir (poljsko Inne Pokój toruński, nemško Zweiter Friede von Thorn) je bil mirovni sporazum, podpisan v hanzeatskem mestu Torunj 19.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Drugi torunjski mir · Poglej več »
Dvor Mačerole
Dvor Mačerole leta 1679 Dvor Mačerole na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Dvor Mačerole je nekoč stal v naselju Leščevje na območju sedanje domačije Leščevje 11 v občini Ivančna gorica.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Dvor Mačerole · Poglej več »
Erazem Predjamski
Erazem Predjamski oz.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Erazem Predjamski · Poglej več »
Ernest Železni
Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Ernest Železni · Poglej več »
Friderik I. Danski
Friderik I., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 7. oktober 1471, Haderslev, † 10. april 1533, Schleswig.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Friderik I. Danski · Poglej več »
Friderik III.
Friderik III. je ime več vladarjev.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Friderik III. · Poglej več »
Friderik III. Nemški (razločitev)
Friderik III.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Friderik III. Nemški (razločitev) · Poglej več »
Gallspach
Gallspach je občina z zdraviliščem v okrožju Grieskirchen v Zgornji Avstriji.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Gallspach · Poglej več »
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Goriški grofje · Poglej več »
Graščina, Radovljica
Graščina, Radovljica Graščina v Radovljica stoji sredi starega mestnega jedra v Radovljici in je ena njenih pomembnejših kulturno-zgodovinskih znamenitosti.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Graščina, Radovljica · Poglej več »
Grad Aichelberg
Grad Aichelberg (nemško Burgruine Aichelberg ali tudi Eichenberg) leži v gozdu na skalni polici nad vasjo Umbar (Umberg) v občini Vernberk v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Aichelberg · Poglej več »
Grad Šumberk
Grad Šumberk leta 1679 Grad Šumberk v franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Šumberk 2014 Grad Šumberk (nemško Schönberg) je bil grad, ki leži na grebenu 540 metrov visokega hriba ob lokalni cesti iz Žužemberka proti Zagorici.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Šumberk · Poglej več »
Grad Žlemberk
Risba Matthäus Meriana iz leta 1649 Grad Žlemberk leta 1681 Grad Žlemberk (nemško Burg Schmierenberg) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu gozdnatega hriba, ki se nagiba proti severu v nekdanji občini Gradišče (Schloßberg) blizu meje s Slovenijo.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Žlemberk · Poglej več »
Grad Brežice
Grad Brežice (nemško Rann) je danes najvidnejša stavba v Brežicah, ki jo mesto s pridom koristi.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Brežice · Poglej več »
Grad Dobra
Grad Dobra (nemško Burg Dobra ali Neuhaus) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu vulkanskega hriba, na jugu Gradiščanske severno nad trškim naseljem Dobra (Neuhaus am Klausenbach) blizu tromeje Avstrije z Madžarsko in Slovenijo.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Dobra · Poglej več »
Grad Domačale
Grad Domačale in v zgradbo vključena grajska cerkev Sv. Janeza Krstnika. Pogled iz zahodne strani. Grad Domačale (nem: “Schloss Damtschach“) je grajski kompleks, ki sega v začetek 16.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Domačale · Poglej več »
Grad Fridrihštajn
Grad Fridrihštajn je dal zgraditi v začetku 15. stoletja (med letoma 1423 in 1425) Friderik II., sin Celjskega grofa Hermana II., za svojo ljubico Veroniko Deseniško, s katero se je po smrti svoje prve žene Elizabete Frankopanske tudi poročil.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Fridrihštajn · Poglej več »
Grad Goričane
Ruševine gradu Goričane ob dvorcu na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Goričane (nemško Görtschach, Gorizach) je nekoč stal na griču nad sedanjo graščino Goričane ob cesti med Medvodami in Škofjo Loko.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Goričane · Poglej več »
Grad Gotnik
Grad Gotnik (nemško Guettenegg, Gutneck) je ležal na griču Gotnik nad vasjo Fabci v smeri proti vasi Zabiče v občini Ilirska Bistrica.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Gotnik · Poglej več »
Grad Gutenberg
Valvasorjevem bakrorezu Grad Gutenberk ali Grad Stari Gutenberg tudi Hudi grad) je stal na severnem pobočju nad cerkvijo sv. Jurija nad Bistrico pri Tržiču in nad Potjo na Bistriško planino, na delno skalnatem pomolu z razgledom na naselje Bistrico, ki je bil razrušen 1511, od katerega so ostale le še mogočne razvaline. Sodi med najstarejše slovenske gradove. Grad je poleg reprezentativne in obrambne funkcije nudil še nadzor nad potmi, ki so povezovale Begunje na Gorenjskem in prelaz Ljubelj. Prav tako je predstavljal najzahodnejšo točko takratnega Andeškega gospostva na Gorenjskem.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Gutenberg · Poglej več »
Grad Haut-Koenigsbourg
Grad Haut-Koenigsbourg (francosko Château du Haut-Koenigsbourg, nemško Hohkönigsburg) je srednjeveški grad nad naseljem Orschwiller v Alzaciji v Franciji v gorovju Vogezi, nekoliko zahodno od Sélestata.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Haut-Koenigsbourg · Poglej več »
Grad Hohenzollern
Grad Hohenzollern Grad Hohenzollern je rodovni grad plemiške rodbine Hohenzollerjev.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Hohenzollern · Poglej več »
Grad Ivnik
Grad Ivnik (nemško Schloss Eibiswald) je srednjeveški grad, ki stoji v trškem naselju Ivnik ob severnem vznožju Kozjaka na avstrijskem Štajerskem ob cesti Arnež - Radeljski prelaz.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Ivnik · Poglej več »
Grad Jama, Ljubljana
Dvorec Jama, bakrorez iz Valvasorjeve Topografije, 1679 Grad Jama (tudi Luckmannov grad) je dvorec oz.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Jama, Ljubljana · Poglej več »
Grad Klana
Grad Klana (hrvaško Kaštel Klana) je bil grad nad naseljem Klana, v občini Klana, ki spada pod Primorsko-goransko županijo.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Klana · Poglej več »
Grad Klevevž
Grad Klevevž je dal leta 1265 po odobritvi vojvode Ulrika III. Spanheimskega na skali na levem bregu potoka Radulja na Dolenjskem sezidati freisinški škof Konrad, prvič pa je izrecno omenjen šele leta 1306 kot Castrum Chlingenuelz.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Klevevž · Poglej več »
Grad Kravjek
Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Kravjek · Poglej več »
Grad Krško
Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Krško · Poglej več »
Grad Neuhaus
Grad Neuhaus je bil grad, ki se je nahajal na vzpetini nad Tržičem.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Neuhaus · Poglej več »
Grad Ortenburg
Grad Ortenburg se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na južni vzpetini nad sedanjim zaselkom Unterhaus naselja Baldramsdorf in istoimenske občine v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Ortenburg · Poglej več »
Grad Ostrovica
Grad Ostrovica spada med najslikovitejše gradove v Avstriji.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Ostrovica · Poglej več »
Grad Pakenštajn
Grad Pakenštajn (nemško Pakenstein, Türen an der Pak), tudi Pabštajn ali Paški grad, je stal blizu izliva reke Pake v Savinjo oziroma blizu Šmartnega.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Pakenštajn · Poglej več »
Grad Petersberg, Breže
Ruševine gradu Petersberg so ostanki gradu na istoimenskem hribu nad mestom Breže (Friesach).
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Petersberg, Breže · Poglej več »
Grad Plankenstein
Grad Plankenstein (nemško Burg Plankenstein) je srednjeveški višinski grad, ki stoji na območju istoimenskega naselja Plankenstein, 4 km jugozahodno od Texinga v Spodnji Avstriji.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Plankenstein · Poglej več »
Grad Prem
Grad Prem se nahaja na slemenastem robu naselja Prem nad reko Reko v bližini Ilirske Bistrice.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Prem · Poglej več »
Grad Rabenštajn
Grad Rabenštajn, je bil nekdanji kamnit grad na hribu 300 m južno od trškega naselja Šentpavel v Labotski dolini na Koroškem na 691 m visokem skalnatem hribu, ki se spušča na tri strani.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Rabenštajn · Poglej več »
Grad Rauterburg
Grad Rauterburg tudi Grad Stare Vovbre je bil grad na Koroškem v Avstriji.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Rauterburg · Poglej več »
Grad Rinek
Grad Rinek (nemško Schloss Reinegg) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal v skalni jami nad vzhodnim bregom rečice Krke na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Rinek · Poglej več »
Grad Sevnica
Grad Sevnica je srednjeveški grad, ki stoji na razglednem griču nad starim mestnim jedrom Sevnice.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Sevnica · Poglej več »
Grad Stahleck
Grad Stahleck (nemško Burg Stahleck) je utrjen grad ostrog iz 12.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Stahleck · Poglej več »
Grad Strmec
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Grad Strmec (nemško Schloss Sternberg) leži na skalni polici nad enakoimenovanim krajem v občini Vernberk v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Strmec · Poglej več »
Grad svetega Justa
Trdnjava Svetega Justa. V ospredju ostanki rimske civilne bazilike Grad San Giusto Grad svetega Justa (italijansko Castello di San Giusto) je grad, ki se nahaja v Trstu.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad svetega Justa · Poglej več »
Grad Trebinje
Grad Trebinja (nemško Burgruine Alt-Treffen) leži v gozdu na skalnem hrbtu hriba Steinwender Hohe zahodno od trškega naselja in občine Trebinja ob Osojskem jezeru (nemško: Treffen am Ossiacher See) avstrijske zvezne dežele Koroške.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Trebinje · Poglej več »
Grad Vovbre
Grad Vovbre (Haimburg) Grad Vovbre (nemško Haimburg (Heunburg)) je bil srednjeveški grad, ki je stal na vrhu osamelega hriba približno 3 kilometre severovzhodno od Velikovca na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Vovbre · Poglej več »
Grad Vrhkrka
Grad Vrhkrka je bil grad, ki je stal nad izvirom Poltarice, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Vrhkrka · Poglej več »
Grad Vuzenica
Grad Vuzenica (nemško Saldenhofen) ali »Pistrov grad«, kot se je imenoval po svojem zadnjem lastniku, se je nahajal na vzpetini nad trškim naseljem Vuzenica, od katerega so ostali neznatni sledovi in sicer nekaj obzidja ter razvaljeni renesančni obrambni stolpič.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grad Vuzenica · Poglej več »
Grajska kapela, Ljubljana
Stolp s kapelo Notranjost kapele Strop kapele Grajska gotska kapela sv.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grajska kapela, Ljubljana · Poglej več »
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grofija Hainaut · Poglej več »
Grofje Strmški
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Nadgrajene ruševine gradu Strmec Farna cerkev Strmec Grofje Strmški, so bili stranska veja Grofov Vovbrških.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Grofje Strmški · Poglej več »
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Habsburška monarhija · Poglej več »
Habsburška Nizozemska
Habsburška Nizozemska, v latinščini imenovano Belgica, je skupno ime fevdov iz obdobja renesanse v Nizozemskih deželah v lasti Habsburške hiše Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Habsburška Nizozemska · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Habsburžani · Poglej več »
Hanzeatska mesta
Nizozemski zemljevid s številnimi (ne vsemi) velikimi in majhnimi hanzeatskimi mesti ter trgovskimi potmi Hanzeatska mesta so bila članice Hanzeatske lige.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Hanzeatska mesta · Poglej več »
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Hohenzollerji · Poglej več »
Hunyadi
Hunyadi so bili v 15. stoletju ena od najmočnejših plemiških družin v Ogrskem kraljestvu. Njen član Matija Korvin je bil od leta 1458 do 1490 kralj Ogrske, od leta 1469 do 1490 kralj Češke, ki je vladal na Moravskem, Spodnji in Gornji Lužici in Šleziji, in od leta 1487 do 1490 vojvoda Avstrije. Njegov nezakonski sin Ivan Korvin je od leta 1485 do 1501 vladal v vojvodini Opava in od leta 1485 do 1490 v petih šlezijskih vojvodinah (Bytom, Głubczyce, Loslau, Racibórz in Tost). Na družinskem grbu je bil upodobljen vran z zlatim prstanom v kljunu. Ustanovitelj rodbine je bil Vojk Hunyadi, ki je od ogrskega kralja Sigismunda Luksemburškega leta 1409 dobil v posest grad Hunyadi v sedanji Hunedoari v Romuniji, po katerem je dobil priimek. Njegova narodnost je še vedno predmet razprav. Nekateri sodobni zgodovinarji trdijo, da je bil Vlah ali Romun, knez ali bojar iz Vlaške ali Transilvanije. Drugi ga opisujejo kot kumanskega ali slovanskega plemiča. Sodobne raziskave kažejo, da se je Vojk preselil iz Vlaške v Transilvanijo. Njegovega najstarejšega sina Ivana (Jánosa) Hunyadija so njegovi sodobniki pogosto imenovali Vlah. János Hunyadi, ki je bil talentiran vojaški poveljnik, je prvi v družini dobil status pravi baron kraljestva. Leta 1439 je bil imenovan za bana Severinske banovine in leta 1441 za vojvodo Transilvanije. Leta 1452 so mu podelili tudi naslov večnega (dednega) grofa Beszterce (zdaj Bistrița, Romunija), ki je bil prvi dedni naslov v Ogrskem kraljestvu. Ob smrti je posedoval veliko posesti po celem Ogrskem kraljestvu. Njeva slava in vojna sreča sta bila vzrok, da so njegovega sina Matijo Korvina leta 1458 izvolili za ogrskega kralja. Matija Korvin je vladal na Moravskem, v Avstriji in Šleziji in sosednjih pokrajinah. Poskušal je ustanoviti dinastijo in za prestolonaslednika imenoval svojega nezakonskega sina Ivana Korvina. Njegov načrt je spodletel. Ivan je po očetovi smrti leta 1490 obdržal samo vojvodino Opava in nekaj družinskih posesti na Ogrskem. Ivanov sin Krištof Korvin je bil zadnji moški član družine. Pri šestih letih je umrl. V otroštvu je umrla tudi njegova edina sestra Elizabeta in družina je izumrla.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Hunyadi · Poglej več »
Ivan Danski
| name.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Ivan Danski · Poglej več »
Ivan I. Albert
Ivan I. Albert (poljsko Jan I Olbracht) je bil od leta 1492 do 1501 kralj Poljske in od leta 1491 do 1498 vojvoda Głogówa, * 27. december 1459, † 17. junij 1501.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Ivan I. Albert · Poglej več »
Ivan II. Goriški
Ivan II.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Ivan II. Goriški · Poglej več »
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Ivan III. Vasiljevič · Poglej več »
Ivan Korvin
Ivan Korvin (Corvin János, Ivaniš Korvin) je bil nezakonski sin ogrsko-hrvaškega kralja Matije Korvina in Barbare Edelpöck, herceg Slavonije in hrvaški ban, * 2. april 1473, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 12. oktober 1504, Krapina, Hrvaška.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Ivan Korvin · Poglej več »
Ivan Vitez
Ivan Vitez iz Sredne (madžarsko Vitéz zrednai Vitéz János, hrvaško Ivan Vitez od Sredne) je bil madžarski nadškof Esztergoma, pomemben humanist, diplomat, latinist, matematik, astrolog in astronom, * okoli 1408, † 8. avgust 1472.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Ivan Vitez · Poglej več »
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Jagelonci · Poglej več »
Jan Vitovec
Ulrika II. na sredi 15.stoletja, vključno s cerkvenimi fevdi; velike zasluge pri utrjevanju oblasti nad temi ozemlji ima prav vojskovodja Jan Vitovec Jan Vitovec, oziroma Jan Bitovec (v nemških in latinskih virih Witowec, Wittowezc, Wittobecz), husitski borec, vojskovodja Celjskih knezov, kasneje tudi grof Zagorja in ban Slavonije, * neznano, Moravska, † 1468, Hrvaška.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Jan Vitovec · Poglej več »
Janez II. Goriški
Janez II.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Janez II. Goriški · Poglej več »
Janez Schallermann
Janez Schallermann (* 1373 v Soestu; † 5. avgusta 1465) je bil Janez V. Krški škof.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Janez Schallermann · Poglej več »
Jetrbenk
Jeterbenk je 774 m visok vrh, ki se nahaja med Slavkovim domom na Golem Brdu in Katarino (vas Topol).
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Jetrbenk · Poglej več »
Jurij pl. Črnomaljski
Jurij pl.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Jurij pl. Črnomaljski · Poglej več »
Jurij Podjebradski
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Jurij Podjebradski · Poglej več »
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Karel Drzni · Poglej več »
Katarina Branković
Katarina Branković, Katarina Kantakuzina Branković ali Katarina Kantakuzin Branković ali Katarina Kantakuzen Branković, celjska grofica in kneginja, * 1418 ali 1419, † okrog 1490.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Katarina Branković · Poglej več »
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Köln · Poglej več »
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Kočevje · Poglej več »
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Koroški vojvode · Poglej več »
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Kraljevina Češka · Poglej več »
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »
Krško
Krško (Gurkfeld) je mesto s 7.500 prebivalci in središče Mestne občine Krško v vzhodnem delu Slovenije, največje v Posavju, tik pred Brežicami, s katerimi si deli večino regionalnih funkcij.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Krško · Poglej več »
Krems ob Donavi
Krems ob Donavi je statutarno mesto v avstrijski zvezni deželi Spodnja Avstrija z okoli 25.000 prebivalci (ožje mesto Krems šteje okoli 15.000 ljudi).
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Krems ob Donavi · Poglej več »
Krištof Ravbar
Krištof pl.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Krištof Ravbar · Poglej več »
Kristijan I. Danski
Kristijan I., danski, norveški in švedski kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, oldenburški grof, * februar 1426, Oldenburg, † 21. maj 1481, Kopenhagen.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Kristijan I. Danski · Poglej več »
Ladislav Hunyadi
Ladislav Hunyadi (madžarsko Hunyadi László), ogrski plemič in državnik z domnevno romunskim poreklom, * 1433, † 16. marec 1457.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Ladislav Hunyadi · Poglej več »
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Ladislav Posmrtni · Poglej več »
Lavantinska škofija
Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Lavantinska škofija · Poglej več »
Lenart Hodiški
Slika Lenart Hodiški Grb Lenarta Hodiškega Lenart Hodiški (Keutschach) (* okoli 1442, verjetno v Vetrinju na Koroškem; † 8. junij 1519 v Salzburgu) je bil od 1495 do 1519 salzburški nadškof in zadnji, ki je Salzburgu vladal na fevdalno-viteški način.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Lenart Hodiški · Poglej več »
Lučane, Avstrija
Pogled na trško naselje z juga – iz vinskih goric Lučane (nemško Leutschach) na Vinski cesti so trška občina v okraju Lipnica na avstrijskem Štajerskem.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Lučane, Avstrija · Poglej več »
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Maksimilijan I. Habsburški · Poglej več »
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Matija Korvin · Poglej več »
Medvode
Medvode so mesto z okoli 5.500 prebivalci in središče občine Medvode ter deloma tudi satelitsko naselje Ljubljane.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Medvode · Poglej več »
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »
Mestna hiša, Kempten
Mestna hiša v Kemptnu leta 2012 Mestna hiša mesta Kempten (Allgäu) je srednjeveška, zaščitena stavba, zgrajena leta 1474.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Mestna hiša, Kempten · Poglej več »
Milštatski samostan
Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Milštatski samostan · Poglej več »
Milštatsko jezero
Milštatsko jezero, tudi Miljsko jezero je jezero na avstrijskem Koroškem, severno od doline Drave pri Špitalu.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Milštatsko jezero · Poglej več »
Nadškofija Ljubljana
Nadškofija Ljubljana je ena izmed šestih slovenskih škofij oziroma ena izmed dveh slovenskih nadškofij.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Nadškofija Ljubljana · Poglej več »
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »
Novi klošter
Novi klošter (nemško Neukloster) je nekdanji dominikanski samostan v Založah pri Polzeli, ki ga je sredi 15.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Novi klošter · Poglej več »
Občina Radovljica
Občina Radovljica je ena od občin v Republiki Sloveniji z 19.000 prebivalci in središčem v Radovljici.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Občina Radovljica · Poglej več »
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Oglejski patriarhat · Poglej več »
Palača Schifanoia
Palača Schifanoia (italijansko Palazzo Schifanoia) je renesančna palača v Ferrari, Emilija - Romanja v Italiji, zgrajena za rodbino Este.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Palača Schifanoia · Poglej več »
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Palatinat · Poglej več »
Papeški obiski v Sloveniji
Papeški obiski v Sloveniji.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Papeški obiski v Sloveniji · Poglej več »
Papež Kalist III.
Kalist III. (rojen kot Alfonz Borja oziroma Alfonso de Borja y Cabanilles, Alfonso (tudi Alonso) Borja; Alfonso Borgia), španski pravnik, diplomat, kardinal in papež, * 31. december 1378 Torreta de Canals (Xativa Valencija, Aragonsko kraljestvo); † 6. avgust 1458, Rim, Papeška država.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Papež Kalist III. · Poglej več »
Papež Klemen VII.
Klemen VII. (rojen kot Giulio di Giuliano de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež, * 1478, Firence, † 25. september 1534, Rim.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Papež Klemen VII. · Poglej več »
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Papež Pij II. · Poglej več »
Pax Austriaca
Izraz pax austriaca, včasih pax habsburgica, slovensko avstrijski mir ali habsburški mir, opisuje osnovno cesarsko usmeritev Habsburžanov.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Pax Austriaca · Poglej več »
Privilegium maius
Rudolf IV. Habsburški, ''Rudolfus Archidux Austriae'' z nadvojvodskim klobukom, naslikan okoli leta 1365 Privilegium maius (nemško Großer Freiheitsbrief, slovensko Veliki privilegij) je bila ponarejena srednjeveška listina, objavljena leta 1358 ali 1359 po naročilu avstrijskega vojvode Rudolfa IV. Habsburškega (vladal 1358-1365).
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Privilegium maius · Poglej več »
Protipapež Feliks V.
Feliks V., rojen kot Amadej VIII.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Protipapež Feliks V. · Poglej več »
Pruska zveza
Ustanovna listina Pruske zveze iz leta 1440 Pruska zveza (nemško Preußischer Bund, poljsko Związek Pruski) je bila organizacija, ki jo je 21.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Pruska zveza · Poglej več »
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Regiomontan · Poglej več »
Reichskammergericht
Zasedanje Cesarskega komornega sodišča Wetzlarju leta 1750 Reichskammergericht (latinsko Iudicium imperii, slovensko Cesarsko komorno sodišče) je bilo ena od dveh najvišjih sodnih ustanov v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Reichskammergericht · Poglej več »
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Reka, Hrvaška · Poglej več »
Ribnica
Ribnica je mesto v Sloveniji s 3.600 prebivalci (skupaj z bližnjo Hrovačo pa okroglimi 4000) in središče istoimenske občine, ki leži na Ribniškem polju na jugovzhodu Slovenije, na ravnem svetu med vzpetinama Mala in Velika gora.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Ribnica · Poglej več »
Rodbina Este
Rodbina Este (italijansko Casa d'Este, prvotno rodbina Welf - Este) je evropska knežja rodbina.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Rodbina Este · Poglej več »
Samostan Vorau
Avguštinski samostan Vorau je v severovzhodnem delu Štajerske (Avstrija) v kraju Vorau.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Samostan Vorau · Poglej več »
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Schleswig-Holstein · Poglej več »
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Sedemnajst provinc · Poglej več »
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Seznam avstrijskih vladarjev · Poglej več »
Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane
Škofija Ljubljana je bila ustanovljena leta 1461, ustanovil pa jo je cesar Friderik III. S tem je Ljubljana po približno 850 letih ponovno postala škofijski sedež kot naslednica antične Škofije Emona.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Sigismund Luksemburški · Poglej več »
Sinagoga Maribor
alt.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Sinagoga Maribor · Poglej več »
St. Pölten
Sankt Pölten, pogosto skrajšano St.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in St. Pölten · Poglej več »
Stjepan Tomašević
Stjepan Tomašević (Stefan Tomašević Kotromanić, Стефан Томашевић Котроманић) je bil zadnji despot Srbije in zadnji kralj Bosne.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Stjepan Tomašević · Poglej več »
Stjepan Vukčić Kosača
Stjepan Vukčić Kosača je bil veliki vojvoda Bosanskega rusaga, od leta 1448 herceg Vojvodine Svetega Save in najvidnejši član družine Kosača, * okrog 1404, Foča, † 22. maj 1466.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Stjepan Vukčić Kosača · Poglej več »
Stolnica sv. Štefana, Dunaj
Stolnica sv.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Stolnica sv. Štefana, Dunaj · Poglej več »
Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto
Stolnica sv.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto · Poglej več »
Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani je stolnica Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Sv. Nikolaj.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana · Poglej več »
Stolnica v Pienzi
Sostolnica v Pienzi (italijansko Duomo di Pienza; Concattedrale di Santa Maria Assunta) je rimskokatoliška stolnica, posvečena Marijinemu vnebovzetju v Pienzi v pokrajini Siena v Italiji.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Stolnica v Pienzi · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Tamsweg
Tamsweg je trg v avstrijski deželi Salzburg blizu meje s Štajersko.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Tamsweg · Poglej več »
Tržič
Tržič je mesto z okoli 3.800 prebivalci na skrajnem severu Gorenjske.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Tržič · Poglej več »
Trinajstletna vojna
Trinajstletna vojna (nemško Dreizehnjähriger Krieg, poljsko wojna trzynastoletnia), imenovana tudi vojna mest, je bil vojaški konflikt med Prusko zvezo in Kraljevino Poljsko na eni in Tevtonskim viteškim redom na drugi strani, ki je trajal od leta 1454 do 1466.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Trinajstletna vojna · Poglej več »
Ulrik II. Celjski
Ulrik II.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Ulrik II. Celjski · Poglej več »
Višnja Gora
Višnja Gora je naselje oz.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Višnja Gora · Poglej več »
Viljem IV. Bavarski
Viljem IV.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Viljem IV. Bavarski · Poglej več »
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Vladislav II. Ogrski · Poglej več »
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Vojvodina Avstrija · Poglej več »
Vojvodina Ferrara
Vojvodina Ferrara (italijansko Ducato di Ferrara) je bila suverena država v današnji severni Italiji.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Vojvodina Ferrara · Poglej več »
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Zgodovina Nemčije · Poglej več »
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev · Poglej več »
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Zgodovina Slovenije · Poglej več »
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in Zlata bula (1356) · Poglej več »
19. avgust
19.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in 19. avgust · Poglej več »
21. september
21.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in 21. september · Poglej več »
6. december
6.
Novo!!: Friderik III. Habsburški in 6. december · Poglej več »
