Hitreje kot brskalnik!
20 odnosi: Avstro-ogrska okupacija Srbije, Črnogorska kampanja, Balkansko bojišče, Bitka za Przemyśl, Conradove reforme, Druga soška bitka, Feldmaršal (Avstro-Ogrska), Neum, Prva svetovna vojna, Sarajevski atentat (film), Seznam avstrijskih feldmaršalov, Seznam avstrijskih generalov, Seznam vojaških vsebin, Soška fronta, Srbska kampanja, Svetozar Borojević von Bojna, Tirolska fronta, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), 11. november, 25. avgust.
Avstro-ogrska okupacija Srbije
Avstro-ogrska okupacija Srbije je bila vojaška okupacija Srbije s strani avstro-ogrskih oboroženih sil, ki je trajala od konca leta 1915 do konca prve svetovne vojne. Avstro-ogrska vojna napoved Srbiji 28.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Avstro-ogrska okupacija Srbije · Poglej več »
Črnogorska kampanja
Črnogorska kampanja je bila kampanja v prvi svetovni vojni, ki je bila del Srbske kampanje, v kateri je Avstro-Ogrska premagala in zasedla ozemelje Črne gore, zaveznice Srbije.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Črnogorska kampanja · Poglej več »
Balkansko bojišče
Balkansko bojišče (znano tudi kot balkanska fronta) je bilo eno izmed stranskih bojišč prve svetovne vojne.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Balkansko bojišče · Poglej več »
Bitka za Przemyśl
Bitka za Przemyśl (tudi obleganje Przemyśla) je ena največjih obleganj prve svetovne vojne, ki je predstavljalo uničujoči poraz za Avstro-Ogrsko.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Bitka za Przemyśl · Poglej več »
Conradove reforme
Conradove reforme je neformalni naziv za sistem reform, ki jih je vpeljal Franz Conrad von Hötzendorf kot načelnik Generalštaba Avstro-ogrskih oboroženih sil; slednji položaj je zasedel med 18.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Conradove reforme · Poglej več »
Druga soška bitka
Druga soška bitka je bila bitka med vojskama Kraljevine Italije in Avstro-Ogrsko na italijanskem bojišču med prvo svetovno vojno, potekala pa je med 18.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Druga soška bitka · Poglej več »
Feldmaršal (Avstro-Ogrska)
Feldmaršal (izvirno Feldmarschall, Tábornagy; kratica FM) je bil najvišji generalski čin, ki pa je bil podeljen samo za vojne zasluge.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Feldmaršal (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
Neum
Neum je občina in mesto v Bosni in Hercegovini, ki leži ob Jadranskem morju ob Neumskem zalivu, ki je del Neretvanskega kanala.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Neum · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Sarajevski atentat (film)
Sarajevski atentat je zgodovinski dramski film iz leta 1975, posnet v češkoslovaško-jugoslovansko-Nemški koprodukciji.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Sarajevski atentat (film) · Poglej več »
Seznam avstrijskih feldmaršalov
Seznam feldmaršalov, ki so služili v avstrijskih oz.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Seznam avstrijskih feldmaršalov · Poglej več »
Seznam avstrijskih generalov
Seznam avstrijskih generalov.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Seznam avstrijskih generalov · Poglej več »
Seznam vojaških vsebin
Seznam vojaških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na vojsko, oborožene sile, zaščito in obrambo,...
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Seznam vojaških vsebin · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Soška fronta · Poglej več »
Srbska kampanja
Srbska kampanja je naziv za vojaško kampanjo, ki predstavlja začetni del prve svetovne vojne.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Srbska kampanja · Poglej več »
Svetozar Borojević von Bojna
Svetozar Borojević de Bojna, avstro-ogrski maršal, * 13. december 1856, Mečenčani pri Kostajnici, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Hrvatska Kostajnica, Hrvaška), † 23. maj 1920, Celovec, Avstrija.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Svetozar Borojević von Bojna · Poglej več »
Tirolska fronta
Tirolska fronta je bila ena izmed dveh front, ki sta sestavljali italijansko bojišče (druga fronta je bila Soška fronta).
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Tirolska fronta · Poglej več »
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
11. november
11.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in 11. november · Poglej več »
25. avgust
25.
Novo!!: Franz Conrad von Hötzendorf in 25. avgust · Poglej več »
Preusmerja sem:
Conrad von Hötzendorf, Franz Conrad Hötzendorf, Franz Hötzendorf, Franz Xaver Josef Conrad von Hötzendorf, Franz von Hötzendorf.
