OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 488 odnosi: Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica, Akrostih (pesem), Albin Čebular, Aleksander Mežek, Aleksandrinec, Alfonz Gspan (literarni zgodovinar), Alojz Gangl, Alojz Gradnik, Alojz Turk, Amfibrah, Ana Jelovšek, Andrej Bernard Smolnikar, Andrej Capuder, Andrej Gollmayer, Andrej Inkret, Andrej Smole, Anton Aškerc, Anton Alexander von Auersperg, Anton Žakelj, Anton Debeljak, Anton Fister, Anton Krempl, Anton Mahnič, Anton Martin Slomšek, Anton Oven, Anton Pace, Anton Sever, Anton Slodnjak, Anton Sovre, Anton Umek (pesnik), Anton Vovk, Anton Zhesnik, Apel, Apel in čevljar, Asonanca, Avgust Žigon, Avgust Pirjevec, Avia Band, Avstrijsko cesarstvo, Šmarna gora, Španska romanca, Štefka Bulovec, Žalostinka, Žeronška koreta, Žiga Zois, Živalske podobe, Župnija Breznica, Češko-slovenski literarni stiki, Četrtna skupnost Trnovo, Čopova ulica, Ljubljana, ... Razširi indeks (438 več) » « Shrink indeks

Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica

Ajdovski gradec je 580 mnm visoka vzpetina vzhodno od Bohinjske Bistrice, nad desnim bregom Save Bohinjke.

Poglej France Prešeren in Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica

Akrostih (pesem)

Akróstih je pesniška figura, ki ima večinoma vlogo posvetila.

Poglej France Prešeren in Akrostih (pesem)

Albin Čebular

Albin Čebular, slovenski pesnik, pisatelj, etnograf, * 17. september 1900, Mokronog, † 24. maj 1952, Logatec.

Poglej France Prešeren in Albin Čebular

Aleksander Mežek

Aleksander Mežek, slovenski pevec, kitarist, tekstopisec, komponist, producent, * 18. november 1948, Ljubljana, Slovenija.

Poglej France Prešeren in Aleksander Mežek

Aleksandrinec

Aleksandrinec je verz z dvanajstimi zlogi, razdeljen s središčno cezuro ali zarezo po 6.zlogu.

Poglej France Prešeren in Aleksandrinec

Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)

Alfonz Gspan, slovenski bibliotekar, literarni zgodovinar, pesnik, leksikograf, pedagog, urednik in prevajalec, * 16. oktober 1904, Krško, † 25. september 1977, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)

Alojz Gangl

Alojz Gangl, slovenski kipar, * 8. junij 1859, Metlika, † 2. oktober 1935, Praga.

Poglej France Prešeren in Alojz Gangl

Alojz Gradnik

Alojz Gradnik, slovenski pesnik, sodnik in prevajalec, * 3. avgust 1882, Medana v Goriških brdih, † 14. julij 1967, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Alojz Gradnik

Alojz Turk

Alojz Turk, slovenski literarni zgodovinar, * 6. junij 1893, Verdun pri Stopičah, † 1. avgust 1944, Novo mesto.

Poglej France Prešeren in Alojz Turk

Amfibrah

Amfibrah je vrsta ritma, ki je sestavljen iz treh zlogov, ki si sledijo tako: nepoudarjen, poudarjen in nepoudarjen.

Poglej France Prešeren in Amfibrah

Ana Jelovšek

Ana Jelovšek, šivilja in ljubica Franceta Prešerna, mati njegovih treh nezakonskih otrok, * 6. julij 1823, † 18. november 1875.

Poglej France Prešeren in Ana Jelovšek

Andrej Bernard Smolnikar

Andrej Bernard Smolnikar, slovenski bivši rimskokatoliški duhovnik, misijonar in utopični socialist, * 29. november 1795, Kamnik, † (?) december 1869, Filadelfija, ZDA.

Poglej France Prešeren in Andrej Bernard Smolnikar

Andrej Capuder

Andrej Capuder, slovenski pisatelj, esejist, pesnik, romanist, prevajalec, univerzitetni profesor, politik in diplomat, * 23. november 1942, Ljubljana, † 22. avgust 2018.

Poglej France Prešeren in Andrej Capuder

Andrej Gollmayer

Andrej Gollmayer ali Gollmayr (italijansko Andreas Gollmayr) slovenski teolog, katoliški duhovnik, škof, prevajalec Svetega pisma, * 28. november 1797, Radovljica, † 17. marec 1883, Gorica.

Poglej France Prešeren in Andrej Gollmayer

Andrej Inkret

Andrej Inkret, slovenski literarni in gledališki kritik, esejist, urednik, teatrolog in dramaturg, * 29. april 1943, Celje, † 2. avgust 2015.

Poglej France Prešeren in Andrej Inkret

Andrej Smole

Andrej Smole, trgovec, zbiratelj in zapisovalec narodnih pesmi, * 18. november 1800, Ljubljana, † 30. november 1840, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Andrej Smole

Anton Aškerc

Anton Aškerc (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist, * 9. januar 1856, Rimske Toplice, † 10. junij 1912, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Anton Aškerc

Anton Alexander von Auersperg

Grof Anton Alexander von Auersperg, psevdonim Anastasius Grün, avstrijski pesnik in kranjski liberalni politik, * 11. april 1806, Ljubljana, † 12. september 1876, Gradec.

Poglej France Prešeren in Anton Alexander von Auersperg

Anton Žakelj

Anton Žakelj (psevdonim Rodoljub Ledinski), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik in zbiratelj narodnega blaga, * 14. oktober 1816, Ledine, † 26. april 1868, Mali Trn.

Poglej France Prešeren in Anton Žakelj

Anton Debeljak

Anton Debeljak, slovenski pesnik, publicist in prevajalec, * 25. oktober 1887, Šegova vas, † 24. oktober 1952, Lovran, Hrvaška.

Poglej France Prešeren in Anton Debeljak

Anton Fister

Anton Fister (tudi Anton Füster), slovenski duhovnik, politični aktivist in pedagog, * 5. januar 1808, Radovljica, Slovenija, † 12. marec 1881, Dunaj.

Poglej France Prešeren in Anton Fister

Anton Krempl

Anton Krempl, slovenski duhovnik, zgodovinar, pesnik, pisatelj in narodni buditelj, * 29. januar 1790, Polički Vrh, † 21. december 1844, Mala Nedelja.

Poglej France Prešeren in Anton Krempl

Anton Mahnič

Anton Mahnič, slovenski, škof, teolog, pesnik, pisatelj, kritik slovenskega kulturnega in duhovnega življenja in urednik, * 14. september 1850, Kobdilj, † 14. december 1920, Zagreb.

Poglej France Prešeren in Anton Mahnič

Anton Martin Slomšek

Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.

Poglej France Prešeren in Anton Martin Slomšek

Anton Oven

Anton Oven, slovenski slavist, publicist, literarni zgodovinar, urednik in prešernoslovec, * 1905, Stranska vas pri Semiču, † 19. maj 1942.

Poglej France Prešeren in Anton Oven

Anton Pace

Anton grof Pace pl.

Poglej France Prešeren in Anton Pace

Anton Sever

Anton Sever, slovenski medaljer in kipar, * 14. junij 1886, Šenčur pri Kranju, † 1965.

Poglej France Prešeren in Anton Sever

Anton Slodnjak

Anton Slodnjak, slovenski literarni zgodovinar, kritik, pisatelj, prešernoslovec, akademik * 13. junij 1899, Bodkovci, † 13. marec 1983, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Anton Slodnjak

Anton Sovre

‎ Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec, * 4. december 1885, Šavna peč, † 1. maj 1963, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Anton Sovre

Anton Umek (pesnik)

Anton Umek - Okiški, slovenski pesnik, pisatelj, in urednik * 12. junij 1838, Vrh pri Boštanju, † 15. julij 1871, Trušnje pri Velikovcu.

Poglej France Prešeren in Anton Umek (pesnik)

Anton Vovk

Anton Vovk, slovenski nadškof in Božji služabnik, * 19. maj 1900, Vrba, † 7. julij 1963, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Anton Vovk

Anton Zhesnik

Anton Zhesnik (tudi Česnik), slovenski zdravnik in veterinar, * 14. januar 1801, Zgornji Brnik, † 16. marec 1862, Kočevje.

Poglej France Prešeren in Anton Zhesnik

Apel

Apél, starogrški slikar iz obdobja klasičnega helenizma, * 375 pr. n. št./370 pr. n. št. verjetno v Kolofonu, Lidija, † 332 pr. n. št./329 pr. n. št., Kos, Grčija.

Poglej France Prešeren in Apel

Apel in čevljar

Apel in čevljar (tudi Apel podobo na ogled postavi) je sonet, ki ga je napisal France Prešeren.

Poglej France Prešeren in Apel in čevljar

Asonanca

Asonanca ali samoglasniški stik je ujemanje enega, dveh, redkeje treh samoglasnikov na koncu verzov.

Poglej France Prešeren in Asonanca

Avgust Žigon

Avgust Žigon, slovenski literarni zgodovinar, teoretik, bibliotekar in prešernoslovec, * 8. januar 1877, Ajdovščina, † 15. julij 1941, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Avgust Žigon

Avgust Pirjevec

‎ Avgust Pirjevec, slovenski literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar, * 28. september 1887, Gorica, † 9. december 1943, Gusen.

Poglej France Prešeren in Avgust Pirjevec

Avia Band

Avia Band je bivša glasbena skupina.

Poglej France Prešeren in Avia Band

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Poglej France Prešeren in Avstrijsko cesarstvo

Šmarna gora

Grmada (v sredini) in Šmarna gora (desno) Zaradi svoje osamele lege in oblike, ki po ljudskem izročilu spominja na žensko oprsje,http://www.ljubljana.si/file/1273895/varna-pot-februar-2013_finalno---web.pdf je Šmarna gora (v ozadju, na sredini) eden prepoznavnejših vrhov v ljubljanski okolici Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja.

Poglej France Prešeren in Šmarna gora

Španska romanca

Španska romanca je daljša lirsko-epska ali epska pesem španskega izvora, ki opeva boje in ljubezni plemstva.

Poglej France Prešeren in Španska romanca

Štefka Bulovec

Štefka Bulovec, slovenska bibliografka in pesnica, * 24. januar 1901, Bled, † 13. oktober 1984, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Štefka Bulovec

Žalostinka

Žalostinka ali elegija je v današnjem pomenu pesem otožne, žalostne vsebine.

Poglej France Prešeren in Žalostinka

Žeronška koreta

Žeronška koreta je osemnajsti studijski album Aleksandra Mežka, ki je izšel leta 2005 pri založbi Eye Witness Records.

Poglej France Prešeren in Žeronška koreta

Žiga Zois

Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Žiga Zois

Živalske podobe

Živalske podobe so naravoslovni spisi živali, v katerih Fran Erjavec natančno in poljudno razgibano opisuje živalske pojave.

Poglej France Prešeren in Živalske podobe

Župnija Breznica

Župnija Breznica je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Radovljica nadškofije Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Župnija Breznica

Češko-slovenski literarni stiki

Pod češko-slovenskimi literarni stiki razumemo v glavnem prevajanje leposlovja iz češčine v slovenščino in obratno ter vzajemno obdelavo tem v literaturi.

Poglej France Prešeren in Češko-slovenski literarni stiki

Četrtna skupnost Trnovo

Četrtna skupnost Trnovo Trnovska cerkev Krakovski vrtovi Četrtna skupnost Trnòvo je ožja enota Mestne občine Ljubljana, jugozahodno od ljubljanskega gradu, ob levem bregu Ljubljanice.

Poglej France Prešeren in Četrtna skupnost Trnovo

Čopova ulica, Ljubljana

Čopova ulica je ime ulice v Ljubljani, poimenovane po Matiji Čopu.

Poglej France Prešeren in Čopova ulica, Ljubljana

Črtomir

Črtomir je moško osebno ime.

Poglej France Prešeren in Črtomir

Črtomir Zorec

Črtomir Zorec, prešernoslovec, pesnik, pisatelj, tekstilni strokovnjak, krajepisni publicist, muzealec, * 1. oktober 1907, Stična, † 13. september 1991, Zgornja Besnica pri Kranju.

Poglej France Prešeren in Črtomir Zorec

Balada

Balada je srednje dolga lirsko-epska pesnitev, ki po navadi obravnava kakšen nenavaden dogodek.

Poglej France Prešeren in Balada

Balade in romance

Prva izdaja knjige Balade in romance (1890) so prva samostojna pesniška zbirka Antona Aškerca, po mnenju literarnih zgodovinarjev pa tudi najboljša, ter postavlja temelje takrat šele porajajoče se socialne tematike.

Poglej France Prešeren in Balade in romance

Baptism at Savica Fall

Baptism at Savica Fall (slovensko Krst pri Slapu Savica) je debitantski studijski album slovenske black/death metal skupine Noctiferia, izdan leta 1998 v samozaložbi.

Poglej France Prešeren in Baptism at Savica Fall

Benjamin Ipavec

Benjamin Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik, * 24. december 1829, Šentjur (pri Celju), † 20. december 1908, Gradec.

Poglej France Prešeren in Benjamin Ipavec

Bibliofilija

''Knjižni molj'', 1850, avtor Carl Spitzweg Bibliofilíja ali knjigoljúbje je ljubezen do knjig, zlasti starih in dragocenih.

Poglej France Prešeren in Bibliofilija

Biografski roman

Biografski roman je tip zgodovinskega romana, ki prikazuje življenje pomembne zgodovinske osebe.

Poglej France Prešeren in Biografski roman

Blaž Crobath

Blaž Crobath, slovenski politik, pravnik in mecen, * 4. februar 1797, Železniki, † 13. julij 1848, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Blaž Crobath

Blaž Mavrel

Blaž Mavrel, slovenski pesnik in fotograf, * 2. februar 1896, Gradiče pri Suhi na Koroškem, † 18. junij 1977, Strojna.

Poglej France Prešeren in Blaž Mavrel

Blaž Setnikar

Blaž Setnikar, slovenski igralec, * 2. maj 1983, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Blaž Setnikar

Blejska Dobrava

Blejska Dobrava je gručasto naselje s skoraj 1000 prebivalci ob severovzhodnem vznožju visoke planote Mežakle v Občini Jesenice.

Poglej France Prešeren in Blejska Dobrava

Boštjan Dvořak

Boštjan Dvořák slovenski jezikoslovec, raziskovalec, prevajalec, poliglot, botanik, zoolog, * 23. junij 1971, Koper.

Poglej France Prešeren in Boštjan Dvořak

Bożena Tokarz

Bożena Tokarz, poljska literarna zgodovinarka, * 17. oktober 1946, Lodž.

Poglej France Prešeren in Bożena Tokarz

Božidar Flegerič

Božidar Flegerič, slovenski književnik, * 30. januar 1841, Vodranci, † 9. junij, 1907, Vodranci.

Poglej France Prešeren in Božidar Flegerič

Bogdan Kralj

Bogdan Kralj, slovenski glasbenik, dirigent in zborovodja, * 1958, Križ Študiral je klavir in zborovsko dirigiranje pri tržaški Glasbeni matici, po klasični maturi na liceju France Prešeren pa ekonomsko fakulteto na univerzi v Trstu.

Poglej France Prešeren in Bogdan Kralj

Bohinj

Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.

Poglej France Prešeren in Bohinj

Bojana Stojanović Pantović

Bojana Stojanović-Pantović, srbska literarna zgodovinarka, slovenistka, urednica, profesorica, prevajalka, pesnica in kritičarka, * 30. marec 1960, Beograd, Srbija.

Poglej France Prešeren in Bojana Stojanović Pantović

Boris Paternu

Boris Paternu, slovenski literarni zgodovinar in teoretik, * 5. junij 1926, Predgrad, † 26. november 2021, Trst.

Poglej France Prešeren in Boris Paternu

Bratko Kreft

Bratko Kreft, slovenski dramatik, pripovednik, publicist, dramaturg, profesor, literarni zgodovinar in režiser, * 11. februar 1905, Maribor, † 17. julij 1996, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Bratko Kreft

Breznica, Žirovnica

Breznica je vas na Gorenjskem, kjer je sedež Občine Žirovnica.

Poglej France Prešeren in Breznica, Žirovnica

Bruno Meriggi

Bruno Meriggi, italijanski prevajalec in literarni zgodovinar, * 4. januar 1927, Orvieto, † 7. november 1970, Milano.

Poglej France Prešeren in Bruno Meriggi

Canzoniere

Canzoniere (italijansko Pesmarica) ali Rerum vulgarium frammenta so najbolj znano delo italijanskega književnika Francesca Petrarke.

Poglej France Prešeren in Canzoniere

Cekinov grad

Cekinov grad je poznobaročni grad na Celovški cesti 23 v sklopu parka Tivolija (Ljubljana).

Poglej France Prešeren in Cekinov grad

Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Bledu, imenovana tudi Cerkev naše ljube Gospe, Marija na jezeru, Marija na Otoku in Cerkev Marije Kraljice na Blejskem otoku, je podružnična cerkev Župnije Bled.

Poglej France Prešeren in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled

Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana

Cerkev sv.

Poglej France Prešeren in Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana

Ciklus pesmi

Ciklus pesmi je skupina z motivi ali témo povezanih pesmi.

Poglej France Prešeren in Ciklus pesmi

Daktil

Daktil je kot prst - z enim dolgim členom (zlogom), ki mu sledita dva kratka Daktil (iz grške besede δάκτυλος, dáktylos - »prst«) je vrsta ritma, ki je sestavljen iz treh zlogov.

Poglej France Prešeren in Daktil

Dante Alighieri

Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.

Poglej France Prešeren in Dante Alighieri

Davča, Železniki

Davča je razloženo naselje samotnih kmetij, ki spada pod občino Železniki.

Poglej France Prešeren in Davča, Železniki

Davorin Jenko

Davorin Jenko (rojen Martin Jenko), slovenski skladatelj in dirigent, * 9. november 1835, Dvorje, † 25. november 1914, Ljubljana, Slovenija.

Poglej France Prešeren in Davorin Jenko

Delo Franceta Prešerna

Delo Franceta Prešerna lahko razdelimo na tri časovna obdobja.

Poglej France Prešeren in Delo Franceta Prešerna

Deseti brat (opera)

Deseti brat je slovenska opera v treh dejanjih (petih slikah) skladatelja Mirka Poliča.

Poglej France Prešeren in Deseti brat (opera)

Digitalna knjižnica Slovenije

Logotip Digitalna knjižnica Slovenije je spletni informacijski portal za upravljanje z znanjem, preko katerega je omogočen dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov.

Poglej France Prešeren in Digitalna knjižnica Slovenije

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej France Prešeren in Doktorat

Domovinske pesmi

Domovinske ali patriotske pesmi (latinsko patria – domovina), so pesmi, ki opevajo lepoto domače zemlje, ljubezen do rodnega kraja, domovine in države ter spremljajo pomembne narodove zgodovinske dogodke: njegova ponižanja, zasužnjenje in poraze; njegove napore in zmage.

Poglej France Prešeren in Domovinske pesmi

Dramatizacija

Dramatizacija je transformacija (prenos, preobrazba) nedramskega besedila, najpogosteje romana, v dramsko obliko, namenjeno uprizarjanju.

Poglej France Prešeren in Dramatizacija

Državni simboli Slovenije

Zastava Slovenije Državni simboli Slovenije so simboli, ki se uporabljajo v Sloveniji in tujini za predstavitev slovenskega naroda in njegovih ljudi.

Poglej France Prešeren in Državni simboli Slovenije

Družbene pesmi

Družbene ali socialne pesmi, (latinsko societas - družba), so pesemi, ki odražajo družbene odnose.

Poglej France Prešeren in Družbene pesmi

Dušan Ludvik

Dušan Ludvik, slovenski literarni zgodovinar, filolog, jezikoslovec, pesnik in prevajalec, * 13. december 1914, Braslovče, † 12. junij 2001, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Dušan Ludvik

Dvorec Prežek

Dvorec Prežek leta 1679 Dvorec Prežek na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Dvorec Prežek (nemško Preissegg, Preissekh, Prisekke) je dvorec, ki se nahaja v bližini Cerovega Loga na Dolenjskem.

Poglej France Prešeren in Dvorec Prežek

Egon (album)

Egon je debitantski studijski album slovenskega raperja Mita, ki je izšel 3.

Poglej France Prešeren in Egon (album)

Ekokritika

Ekokritika je interdisciplinarna metodološka usmeritev znotraj literarne vede, ki preučuje povezave med literaturo in fizičnim okoljem.

Poglej France Prešeren in Ekokritika

Ekranizacija

Plakat za film Cvetje v jeseni Ekranizacija ali filmska adaptacija je prenos dela v film v celoti ali v delu.

Poglej France Prešeren in Ekranizacija

Elegični distih

Elegični distih je pesniška oblika, sestavljena iz heksametra in pentametra.

Poglej France Prešeren in Elegični distih

Eleonora

Eleonora je žensko osebno ime.

Poglej France Prešeren in Eleonora

Emil Korytko

Emil Antoni Korytko, poljski etnograf, * 7. september 1813, Lvov, danes Ukrajina, † 31. januar 1839, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Emil Korytko

Ep

Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.

Poglej France Prešeren in Ep

Ernestina

Ernestina je žensko osebno ime.

Poglej France Prešeren in Ernestina

Ernestina Jelovšek

Ernestina Jelovšek, slovenska pisateljica in šivilja * 18. december 1842, Ljubljana, † 3. december 1917, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Ernestina Jelovšek

Faksimile

''Brižinski spomeniki'' Faksimile (lat. fac – napravi, velelnik glagola facere in simile – podobno) je kopija ali reprodukcija dokumenta, rokopisa, originalne grafike, knjige, tudi plastike in podobnih dokumentov zgodovinske vrednosti, ki je viru čim bolj podobna.

Poglej France Prešeren in Faksimile

Fany Hausmann

Franziska Maria Elisabeth Haussmann, bolj znana kot Fany Haussmann oziroma Fanny Haussmann, domnevno prva slovenska pesnica nemškega rodu, * 15. april 1818, Bruck an der Mur, † 4. april 1853, Dobriša vas, Žalec.

Poglej France Prešeren in Fany Hausmann

Ferdinand Pogačnik

Ferdinand Pogačnik, slovenski odvetnik, * 15. julij 1839, Kranj, † 6. junij 1888, Dunaj.

Poglej France Prešeren in Ferdinand Pogačnik

Fikcija

Fikcija (latinsko fictum, fingere - upodobiti, ustvariti, izmisliti si) je v širšem smislu vse, kar je izmišljeno in v resničnosti ne obstaja.

Poglej France Prešeren in Fikcija

Fran Cimperman

Fran Serafin Cimperman, slovenski pesnik, * 3. september 1852, Ljubljana, † 30. maj 1873, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Fran Cimperman

Fran Ilešič

Fran Ilešič, tudi ~ Ilešić, slovenski literarni zgodovinar, univerzitetni profesor, * 30. julij 1871, Brezje pri Svetem Juriju ob Ščavnici, † 1. julij 1942, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Fran Ilešič

Fran Levec

Fran Levec, slovenski literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec, * 4. julij 1846, Ježica, † 2. december 1916, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Fran Levec

Fran Levstik

Fran Levstik, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec, * 28. september 1831, Dolnje Retje pri Velikih Laščah, † 16. november 1887, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Fran Levstik

Fran Petre

Fran Petre, slovenski literarni zgodovinar, * 1. september 1906, Repnje pri Vodicah, † 17. december 1978, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Fran Petre

Fran Potočnik

Fran Potočnik, slovenski inženir, publicist in politik, * 2. april 1811, Kropa, † 20. junij 1892, Gorica.

Poglej France Prešeren in Fran Potočnik

Fran Zbašnik

Fran Zbašnik, slovenski pravnik, pesnik, pisatelj, kritik in urednik, * 1. oktober 1855, Dolenja vas, † 2. februar 1935, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Fran Zbašnik

Franc Henrik Penn

Franc Henrik Penn (tudi Heinrich Moritz Penn), slovenski gledališki igralec, pisatelj in prevajalec, * 21. december 1838, Ljubljana, † 15. oktober 1918, Dunaj.

Poglej France Prešeren in Franc Henrik Penn

Franc Ksaver

Franc Ksaver je ime več osebnosti.

Poglej France Prešeren in Franc Ksaver

Franc Malavašič

Franc Malavašič, slovenski pisatelj, pesnik, kritik, prevajalec, slovničar, urednik in publicist, * 18. avgust 1818, Ljubljana, † 28. januar 1863, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Franc Malavašič

Franc Meden

Franc Meden, priložnostni pesnik in publicist, * 26. maj 1843, Senožeče, † 5. april 1872, Senožeče.

Poglej France Prešeren in Franc Meden

Franc Miklošič

Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).

Poglej France Prešeren in Franc Miklošič

Franc Valentin Slemenik

Franc Valentin Slemenik, slovenski pisatelj in časnikar, * 1. avgust 1843, Šentjur pri Celju, † 9. april 1871, Dunaj.

Poglej France Prešeren in Franc Valentin Slemenik

France

France je moško osebno ime.

Poglej France Prešeren in France

France Kidrič

France Kidrič, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, teoretik in esejist, * 23. marec 1880, Ratanska vas pri Rogaški Slatini, † 11. april 1950, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in France Kidrič

Francosko-slovenski literarni stiki

Prve pomembnejše stike so imeli Slovenci v Ilirskih provincah, kjer je bila francoščina uradni jezik.

Poglej France Prešeren in Francosko-slovenski literarni stiki

Frane Puntar

Frane Puntar, slovenski mladinski pesnik in pisec lutkovnih in radijskih iger, * 15. september 1936, Krško, Slovenija, † 12. april 2013, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Frane Puntar

Franja Trojanšek

Franja Trojanšek, poročena Dekleva, slovenska pesnica, * 30. januar 1867, Mengeš, † 13. februar 1935, Mengeš.

Poglej France Prešeren in Franja Trojanšek

Franjo Ivan Delak

Franjo Ivan Delak, slovenski zdravnik in glasbenik, * 18. avgust, 1896, Rojan, † 30. november 1972, Trst.

Poglej France Prešeren in Franjo Ivan Delak

František Ladislav Čelakovský

František Ladislav Čelakovský (psevdonim Marcian Hromotluk), češki predromantični pesnik, prevajalec, jezikoslovec, izdajatelj slovanskih ljudskih pesmi, kritik in narodni (pre)buditelj, * 7. marec 1799, Strakonice, † 5. avgust 1852, Praga.

Poglej France Prešeren in František Ladislav Čelakovský

Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein

Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein, avstrijski slikar, * 20. januar 1807, Sankt Michael im Lungau, Avstrija, † 29. avgust 1878, Baden.

Poglej France Prešeren in Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein

Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise

Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ) oziroma po angleško Functional Requirements for Bibliographic Records (FRBR) je konceptualni enitetno-relacijski model bibliografskega univerzuma.

Poglej France Prešeren in Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise

Gaj Valerij Katul

Gaj Valerij Katul (latinsko Gaius Valerius Catullus), rimski pesnik, * 84 pr. n. št., Verona, † 54 pr. n. št., Rim.

Poglej France Prešeren in Gaj Valerij Katul

Gajica

Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.

Poglej France Prešeren in Gajica

Gal Gjurin

Gal Gjurin, znan tudi kot Gal George ali Gal George Gjurin, slovenski in kanadski glasbenik, pevec, multiinštrumentalist, glasbeni producent, skladatelj, založnik, pesnik in pisatelj, * 12. november 1978, Ljubljana, Slovenija.

Poglej France Prešeren in Gal Gjurin

Gazele

Tretja gazela v rokopisu Gazele, cikel sedmih pesmi istoimenske pesniške oblike, je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1832 in jih v posebni prilogi časopisa ''Illyrisches Blatt'' objavil leta 1833.

Poglej France Prešeren in Gazele

Gematrija

Gematrija je nadomeščanje števil za črke hebrejske abecede.

Poglej France Prešeren in Gematrija

Glasovne besedne figure

Glasovne besedne figure so v pesniškem jeziku tiste figure, pri katerih je učinek izraza že v samem zvoku besede.

Poglej France Prešeren in Glasovne besedne figure

Glosa (poezija)

Glosa je španska pesniška oblika.

Poglej France Prešeren in Glosa (poezija)

Gorenjski muzej

Franceta Prešerna iz leta 1850 Gorenjski muzej je pokrajinski muzej, ki ima glavne razstavne prostore v Kranju, obenem pa še pet dislociranih lokacij po celi Gorenjski.

Poglej France Prešeren in Gorenjski muzej

Gorništvo

Mala Mojstrovka) Gorníštvo je dejavnost v gorah, ki obsega tako letne kot tudi zimske vzpone.

Poglej France Prešeren in Gorništvo

Grad Komenda (Polzela)

Grad Komenda je nekdanji grad Heilenstein.

Poglej France Prešeren in Grad Komenda (Polzela)

Grad Turjak

Grad Turjak (nemško Burg Ursperg, pozneje Schloss Auersperg) se nahaja v naselju Turjak v občini Velike Lašče, okrog 20 km južno oz.

Poglej France Prešeren in Grad Turjak

Grb Občine Žirovnica

Grb Občine Žirovnica Grb Občine Žirovnica je upodobljen na zlato obrobljenem zelenem ščitu s šiljasto zaključenim dnom in odprto knjigo na vrhu ščita v razmerju 4,5:5.

Poglej France Prešeren in Grb Občine Žirovnica

Gruda (revija)

Revija Gruda (1924) Revija Gruda s podnaslovom Mesečnik za ljudsko (kmetsko) prosveto je bila glasilo Zveze (društev) kmetskih fantov in deklet (ZKFiD).

Poglej France Prešeren in Gruda (revija)

Gudurica

Gudurica (izvirno Гудурица,; Temeskutas) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Vršac; slednja pa je del Južno-banatskega upravnega okraja.

Poglej France Prešeren in Gudurica

Gustav Krklec

Gustav Krklec, hrvaški pisatelj, pesnik, esejist, kritik in prevajalec, * 23. junij 1899, Udbina pri Karlovcu, † 30. oktober 1977, Zagreb.

Poglej France Prešeren in Gustav Krklec

Hafez

Khāvdže Šams-od-Dīn Moḥamad Ḥāfeẓ-e Šīrāzī, znan po svojem nom-de-plume Hafez (Ḥāfeẓ, "hranilnik; (varni) imetnik"; 1325-139): Hafez (ali Hafis) e bil Perzijski lirski pesnik, njegova dela obravnavajo mnogi Iranci kot vrhunec perzijske literature.

Poglej France Prešeren in Hafez

Heksameter

Heksameter, imenovan tudi šestomer, je verz sestavljen iz petih daktilskih stopic, kjer se daktili lahko nadomeščeni s spondeji, zadnja stopica je obvezno trohejska.

Poglej France Prešeren in Heksameter

Henry R. Cooper

Henry R. Cooper, Jr., ameriški slavist, literarni zgodovinar, prešernoslovec in prevajalec, * 30. september 1946, Bronx, New York.

Poglej France Prešeren in Henry R. Cooper

Herkulov vodnjak, Ljubljana

Herkulov vodnjak stoji na Starem trgu v Ljubljani, na razširjenem delu pred Stiškim dvorcem.

Poglej France Prešeren in Herkulov vodnjak, Ljubljana

Heziod

Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.

Poglej France Prešeren in Heziod

Hieronim Ullrich

Hieronim Ullrich, gozdar češkega rodu, * 31. marec 1811, Horní Orlice, Češka, † 13. januar 1866, Kranj.

Poglej France Prešeren in Hieronim Ullrich

Holzapflova hiša

Holzapflova hiša je kulturna znamenitost v Tržiču, rojstna hiša pesnika Ignacija Holzapfla.

Poglej France Prešeren in Holzapflova hiša

Ilegalni pubertetniki

Ilegalni pubertetniki je kompilacijski album mariborske novovalovske skupine Lačni Franz, izdan pri založbi Helidon leta 1991 v obliki CD-ja.

Poglej France Prešeren in Ilegalni pubertetniki

Ilirizem

Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).

Poglej France Prešeren in Ilirizem

Illyrisches Blatt

Naslovnica časopisa iz leta 1840 Illyrisches Blatt je bil nemški izobraževalno-razvedrilni časopis, ki je v letih 1819-1849 kot priloga časnika Laibacher Zeitung izhajal v Ljubljani pri tiskarni Kleinmayr.

Poglej France Prešeren in Illyrisches Blatt

Intertekstualnost

Intertekstualnost je lastnost literature.

Poglej France Prešeren in Intertekstualnost

Ironija

Ironija je besedna figura, pri katerem je pravi pomen v nasprotju z dobesednim pomenom besed.

Poglej France Prešeren in Ironija

Ivan Hribar

Ivan Hribar, slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist, * 19. september 1851, Trzin, † 18. april 1941, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Ivan Hribar

Ivan Macun

Ivan (Janez) Macun, slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec in publicist, * 23. januar 1821, Trnovci v Slovenskih goricah, † 27. oktober 1883, Gradec, Avstrija.

Poglej France Prešeren in Ivan Macun

Ivan Mesar

Ivan Mesar, slovenski založnik in čebelar, * 24. avgust 1874, Jesenice, † december 1948.

Poglej France Prešeren in Ivan Mesar

Ivan Sivec

Ivan Sivec, slovenski pisatelj, publicist, besedilopisec, slavist in etnolog, * 23. maj 1949, Moste pri Komendi.

Poglej France Prešeren in Ivan Sivec

Ivo Brnčić

Ivo Brnčić, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, literarni kritik, publicist in esejist, * 12. marec 1912, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, † maj 1943, Vlasenica, BiH.

Poglej France Prešeren in Ivo Brnčić

Iztok Cergol

Iztok Cergol, slovenski računalniški inženir in glasbenik - violinist, poliinstrumentalist, zborovodja in dirigent, * 29. januar 1982, Trst, Italija.

Poglej France Prešeren in Iztok Cergol

Jadranka Cergol

Jadranka Cergol Gabrovec, slovenska klasična filologinja, * 15. oktober 1978, Trst, Italija.

Poglej France Prešeren in Jadranka Cergol

Jakob Žnider

Jakob Žnider, slovenski kipar, * 4. julij 1862, Jernej pri Ločah (sedaj Sveti Jernej, Slovenske Konjice, † 9. marec 1945, Maria Lanzendorf pri Dunaju.

Poglej France Prešeren in Jakob Žnider

Jakob Zupan

Jakob Zupan, slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezikoslovec, prevajalec in pesnik, * 4. julij 1785, Prevoje pri Šentvidu, † 6. februar 1852, Celovec.

Poglej France Prešeren in Jakob Zupan

Jamb

Jamb je vrsta ritma, kjer so lihi zlogi večinoma nenaglašeni, sodi pa večinoma naglašeni.

Poglej France Prešeren in Jamb

Jambski enajsterec

Jambski enajsterec je oblika verza (ritem), ki vsebuje 11 zlogov, pri čemer se izmenjujeta nepoudarjen in poudarjen zlog, torej: U-U-U-U-U-U oziroma 01010101010 Znak U oziroma 0 pomenita nepoudarjen zlog, znak - oziroma 1 pa poudarjen zlog.

Poglej France Prešeren in Jambski enajsterec

Jana Kolarič

Jana Kolarič, slovenska pisateljica, pesnica, dramatičarka, lektorica in prevajalka, * 17. september 1954, Maribor, Slovenija.

Poglej France Prešeren in Jana Kolarič

Janez Bilc

Janez Bilc, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pesnik, * 7. januar 1839, Ilirska Bistrica, † 13. julij 1906, Ilirska Bistrica.

Poglej France Prešeren in Janez Bilc

Janez Bleiweis

Janez vitez Bleiweis pl. Trsteniški, slovenski veterinar, publicist in politik, * 19. november 1808, Kranj, † 29. november 1881, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Janez Bleiweis

Janez Drozg

Janez Drozg, slovenski režiser, * 4. april 1933, Celje, † 10. november 2005, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Janez Drozg

Janez Krstnik Kersnik

Janez Krstnik Kersnik, slovenski narodni buditelj, profesor, naravoslovec, filozof, teolog, * 26. marec 1783, Moste, † 24. junij 1850, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Janez Krstnik Kersnik

Janez Nepomuk Hradecky

Janez Nepomuk Hradecky, slovenski politik, * 30. avgust 1775, Ljubljana, † 6. julij 1846, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Janez Nepomuk Hradecky

Janez Nepomuk Oblak

Janez Nepomuk Oblak, slovenski pravnik, * 22. marec 1780, Lučine, † 15. september 1858, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Janez Nepomuk Oblak

Janez Vesel

Jovan Vesel (pravo ime Janez Vesel; psevdonim Koseski), slovenski pesnik, prevajalec in pravnik, * 12. september 1798, Koseze pri Moravčah, † 26. marec 1884, Trst.

Poglej France Prešeren in Janez Vesel

Janez Vrečko

Janez Vrečko, slovenski komparativist, literarni zgodovinar in teoretik, * 9. april 1946, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Janez Vrečko

Janko Šlebinger

Janko Šlebinger, slovenski bibliograf, urednik, leksikograf in literarni zgodovinar, * 19. oktober 1876, Ledinek, † 3. februar 1951, Gornja Radgona.

Poglej France Prešeren in Janko Šlebinger

Janko Kos (literarni zgodovinar)

za druge osebe glej Janko Kos (razločitvena stran) Janko Kos, slovenski književni teoretik, literarni komparativist, zgodovinar in kritik, univerzitetni profesor, akademik * 9. marec 1931, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Janko Kos (literarni zgodovinar)

Jean Vodaine

Jean Vodaine (rojen kot Vladimir Kavčič), slovensko-francoski pesnik, tiskar, tipograf, publicist in slikar, * 6. julij 1921, Čiginj, † 8. avgust 2006, Pont-à-Mousson, Francija.

Poglej France Prešeren in Jean Vodaine

Ježica

Savska terasa ali ježa, po kateri je dobila Ježica ime Ježica je bila nekoč vas, danes pa je severno predmestje Ljubljane med Bežigradom in Črnučami.

Poglej France Prešeren in Ježica

Jernej Levičnik

Jernej Levičnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik in prevajalec, * 15. avgust 1808, Železniki, † 9. maj 1883, Šmohor, Avstrija.

Poglej France Prešeren in Jernej Levičnik

Joža Glonar

Joža Glonar, slovenski literarni zgodovinar, knjižničar, prevajalec in jezikoslovec, * 10. april 1885, Zg. Korena pri Mariboru, † 1. november 1946, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Joža Glonar

Jože Šeško

Jože Šeško - Ciril (4. december 1908, Slovenska vas pri Kočevju – 11. maj 1942, Ljubljana) je bil slovenski partizan in narodni heroj (nagrajen z Redom Narodnega heroja).

Poglej France Prešeren in Jože Šeško

Jože Jensterle

Jože Jensterle, slovenski zdravnik in pesnik, * 8. marec 1929, Zgornje Gorje, Slovenija, † september 2023.

Poglej France Prešeren in Jože Jensterle

Jože Kastelic

Jožef Kastelic, slovenski arheolog, filolog, antični zgodovinar, muzealec, univerzitetni profesor, pesnik, prevajalec in likovni kritik, * 18. avgust 1913, Šentvid pri Stični, † 20. maj 2003.

Poglej France Prešeren in Jože Kastelic

Jožef Žemlja

Jožef Žemlja, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, pesnik in prevajalec, * 10. februar 1805, Selo pri Žirovnici, † 15. september 1843, Ovsiše.

Poglej France Prešeren in Jožef Žemlja

Jožef Blaznik

Jožef Blaznik (tudi Blasnik), slovenski tiskar in založnik, * 7. februar 1800, Idrija, † 23. junij 1872, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Jožef Blaznik

Jožef Dagarin

Jožef Dagarin, slovenski rimskokatoliški duhovnik in teolog, * 5. marec 1785, Železniki, † 22. april 1850, Kranj.

Poglej France Prešeren in Jožef Dagarin

Jožef Schwegel

Baron Jožef Schwegel (tudi Švegel ali Žvegel), diplomat, politik, gospodarstvenik, pisatelj in pesnik, * 29. februar 1836, Zgornje Gorje, Avstrijsko cesarstvo, † 16. september 1914, Bled, Avstro-Ogrska.

Poglej France Prešeren in Jožef Schwegel

Jožef Spendou

Jožef Spendou, slovenski rimskokatoliški duhovnik, teološki pisatelj in reformator avstrijskega šolstva, * 24. januar 1757, Mošnje, † 16. januar 1840, Kirnberg an der Mank.

Poglej France Prešeren in Jožef Spendou

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej France Prešeren in Jožef Stefan

Johann Gabriel Seidl

Johann Gabriel Seidl, avstrijski pesnik, potopisec, arheolog, šolnik, * 21. junij 1804, Dunaj, † 18. julij 1875, Dunaj.

Poglej France Prešeren in Johann Gabriel Seidl

John Ivanuš

John Ivanuš (tudi Ivanush), slovenski glasbenik delujoč v Združenih državah Amerike, * 30. september 1879, Rogaška Slatina, † 1. september 1973, Chardon, Ohio.

Poglej France Prešeren in John Ivanuš

Josip Kosevel

Josip Kosovel, slovenski srednješolski profesor in prosvetni delavec, * 2. februar 1901, Trst, † 13. februar 1963, Trst.

Poglej France Prešeren in Josip Kosevel

Josip Puntar

Josip (Jože) Puntar, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, publicist, bibliotekar ter kulturni in politični zgodovinar, * 19. marec 1884, Unec, † 24. julij 1937, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Josip Puntar

Josip Stritar

Josip Stritar (tudi Jožef/Joseph Stritar), slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in prevajalec, * 6. marec 1836, Podsmreka pri Velikih Laščah, † 25. november 1923, Rogaška Slatina.

Poglej France Prešeren in Josip Stritar

Josip Tominšek

Josip Tominšek, slovenski jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, letalski funkcionar in planinec, * 4. marec 1872, Bočna, † 22. marec 1954, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Josip Tominšek

Josipina Vidmar

Josipina Vidmar (rojena Jusič), slovenska podjetnica in aktivistka, * 18. marec 1860, Ig † 20. maj 1922, Dunaj Josipina je leta 1901 dala pobudo za ustanovitev ženskega društva v Ljubljani.

Poglej France Prešeren in Josipina Vidmar

Jozef Ambruš

Jozef Ambruš, slovaški literarni zgodovinar, urednik in prevajalec, * 22. september 1914, Horný Badín, Slovaška, † 2. april 1993, Bratislava.

Poglej France Prešeren in Jozef Ambruš

Julija Primic

Julija Primic poročena pl.

Poglej France Prešeren in Julija Primic

Juraj Martinović

Juraj Martinović, bosanski literarni zgodovinar, slovenist, prevajalec, esejist, * 24. maj 1936, Sarajevo - 3.

Poglej France Prešeren in Juraj Martinović

Juri Knupleš

Juri Knupleš (tudi Jurij Knuplež), slovenski, duhovnik in narodni buditelj na Štajerskem ter eden izmed pomembnejših pripadnikov ilirskega gibanja, * 1807, Vukovje, Sv.

Poglej France Prešeren in Juri Knupleš

Jurij Flajšman

Jurij Flajšman, slovenski skladatelj, * 18. april 1818, Beričevo pri Ljubljani, † 23. maj 1874, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Jurij Flajšman

Jurij Grabrijan

Jurij Grabrijan, slovenski pesnik in rimokatoliški duhovnik, * 22. marca 1800, Adlešiči, Slovenija; † 22. junij 1882, Vipava, Slovenija.

Poglej France Prešeren in Jurij Grabrijan

Jurij Paušek

Jurij Paušek (Pauschek), cenzurni knjižni revizor, * 8. april 1784, Ljubljana, † 15. junij 1853, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Jurij Paušek

Jurij Prešeren

Jurij Prešeren, slovenski rimskokatoliški duhovnik, brat pesnika Franceta Prešerna, * 29. marec 1805, Vrba, 7. oktober 1868, Ovčja ves v Kanalski dolini.

Poglej France Prešeren in Jurij Prešeren

Kajetan Gantar

Kajetan Gantar, slovenski literarni zgodovinar, klasični filolog, prevajalec, urednik, akademik * 11. oktober 1930, Ljubljana, † 16. junij 2022, otok Krk, Hrvaška.

Poglej France Prešeren in Kajetan Gantar

Kajkavščina

Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.

Poglej France Prešeren in Kajkavščina

Kam?

Pesem ''Kam?'' v prvi izdaji ''Poezij'' iz leta 1847 »Kam?« je pesem Franceta Prešerna, prvič objavljena v časopisu Illyrisches Blatt 30.

Poglej France Prešeren in Kam?

Kamila Volčanšek

Kamila Volčanšek, slovenska slikarka in ilustratorka, * 19. marec 1950, Brežice.

Poglej France Prešeren in Kamila Volčanšek

Kamilo Mašek

Kamilo Mašek, slovenski glasbeni pedagog in skladatelj, * 11. julij 1831, Ljubljana, † 29. junij 1859, Stainz; Avstrija). Kamilo je bil sin in učenec Gašparja Maška. Že z devetimi leti je nastopal kot violinist in pevec na ljubljanskih odrih, s 15-imi leti je že izdal samospev »An die Sterne« op.

Poglej France Prešeren in Kamilo Mašek

Kaplan Martin Čedermac

Kaplan Martin Čedermac je roman slovenskega pisatelja Franceta Bevka (1890-1970).

Poglej France Prešeren in Kaplan Martin Čedermac

Karel Jeraj

Karel Jeraj, slovenski skladatelj in violinist, * 4. julij 1874, Dunaj, † 30. december 1951, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Karel Jeraj

Katarina Šalamun-Biedrzycka

Katarina Šalamun-Biedrzycka, literarna zgodovinarka, publicistka, prevajalka, *1942, Ljubljana, Slovenija.

Poglej France Prešeren in Katarina Šalamun-Biedrzycka

Katja Sturm-Schnabl

Katja (Stanislawa Katharina) Sturm-Schnabl, slovenska jezikoslovka in literarna zgodovinarka, * 17. februar 1936, Svinča vas.

Poglej France Prešeren in Katja Sturm-Schnabl

Kidričeva nagrada

Kidričeva nagrada je bila najvišje slovensko priznanje oziroma nagrada za znanstvene dosežke oziroma za znanstvenoraziskovalno delo v letih od 1957 do 1991.

Poglej France Prešeren in Kidričeva nagrada

Kitab-Verlag

Kitab-Verlag Klagenfurt-Wien je knjižna založba s sedežem v Celovcu.

Poglej France Prešeren in Kitab-Verlag

Kmetijske in rokodelske novice

Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.

Poglej France Prešeren in Kmetijske in rokodelske novice

Knafljeva ustanova

Ulica v prvem okraju Dunaja leta 1896, v ozadju Knafljeva hiša, postavljena leta 1859 na mestu prvotne Knafljeva ustanova je zasebna štipendijska ustanova s sedežem na Dunaju, ki deluje od leta 1676.

Poglej France Prešeren in Knafljeva ustanova

Kolizej, Ljubljana

Palača Kolizej (po navadi le Kolizej; ColiseumBranko C. Šuštar: Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1996), 297.) je nekdanja večstilna (neogotska, neorenesančna in neoklasicistična arhitektura), večnadstropna in večnamenska zgradba (kolizej), ki je bila zasnovana kot vojašnica, poslovni in stanovanjski objekt ter se je nahajala na Gosposvetski cesti 13 v Ljubljani.

Poglej France Prešeren in Kolizej, Ljubljana

Krajnska čbelica

Krajnska čbelica je bil drugi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom.

Poglej France Prešeren in Krajnska čbelica

Kraljestvo naše sreče

je album Male mestne godbe iz Ljubljane, ki je izšel na glasbeni kaseti in CD plošči leta 2002 pri ZKP RTV Slovenija.

Poglej France Prešeren in Kraljestvo naše sreče

Kraljevič in Lepa Vida

Pravljica Kraljevič in lepa Vida (prekmursko Kralič pa Lejpa Vida) izhaja iz Porabja, natančneje iz Števanovcov, pojavila pa se je med letoma 1960 in 1980.

Poglej France Prešeren in Kraljevič in Lepa Vida

Kranj

Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.

Poglej France Prešeren in Kranj

Krst pod Triglavom-Baptism

Krst pod Triglavom-Baptism je soundtrack skupine Laibach, ki je nastal za predstavo Gledališča sester Scipion Nasice Retrogardistični dogodek Krst pod Triglavom v Cankarjevem domu leta 1986, ki je bila sploh prva gledališka predstava, uprizorjena v njem in je nastala s sodelovanjem oz.

Poglej France Prešeren in Krst pod Triglavom-Baptism

Krst pri Savici

Uvod Krsta pri Savici Krst pri Savici je obsežna epsko-lirska pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski romantični pesnik France Prešeren.

Poglej France Prešeren in Krst pri Savici

Krst pri Savici (razločitev)

Krst pri Savici je lahko.

Poglej France Prešeren in Krst pri Savici (razločitev)

Ladislav Žimbrek

Ladislav Žimbrek, hrvaški pisatelj, pesnik, esejist, gledališki kritik, urednik in prevajalec, * 21. januar 1901, Bednja, † 9. april 1972, Zagreb.

Poglej France Prešeren in Ladislav Žimbrek

Laibach

Laibach (nemško ime za Ljubljano ali Ljubljanico; etimologija: mesto ob reki/potoku (Bach) ali močvirje; nemško Labach; Laubach.

Poglej France Prešeren in Laibach

László Kovács

László Kovács (tudi Laslo Kovač) lˈaslo kˈovatsʃ * 13. september 1966 (Lukino selo pri Zrenjaninu, Vojvodina, Srbija); vojvodinski pesnik in pisatelj madžarske narodnosti.

Poglej France Prešeren in László Kovács

Lenora

Lenora je predromantična balada Gottfrieda Augusta Bürgerja.

Poglej France Prešeren in Lenora

Leopold Volkmer

Spominsko obeležje v Destrniku Leopold Volkmer, slovenski duhovnik, vzgojitelj, ljudski pesnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in skladatelj, * 13. oktober 1741, Ljutomer, † 7. februar 1816, Destrnik.

Poglej France Prešeren in Leopold Volkmer

Lepa Vida

Hinko Smrekar: ''Lepa Vida'' (lesorez, 1942) Lepa Vida je slovenski mit.

Poglej France Prešeren in Lepa Vida

Lesce

Lesce je naselje s skoraj 3.000 prebivalci severozahodno od Radovljice in je drugo največje naselje Občine Radovljica.

Poglej France Prešeren in Lesce

Licej Franceta Prešerna

Licej Franceta Prešerna je (višja) srednja šola oziroma gimnazija s slovenskim učnim jezikom v Trstu v Italiji.

Poglej France Prešeren in Licej Franceta Prešerna

Likovna pesem

Likovna pesem ali carmen figuratum (latinsko pesem podoba) je pesem, katere zunanja oblika predstavlja nek predmet, ki je najpogosteje povezan s tematiko pesmi.

Poglej France Prešeren in Likovna pesem

Lipa

Lípa (znanstveno ime Tilia) je rod dreves z mehkim lesom in z listi srčaste oblike.

Poglej France Prešeren in Lipa

Lirski subjekt

Lirski subjekt je tisti, ki govori nedialoško lirsko besedilo: ki izraža svoje občutja ("Jenjale so bolečine, / ki jih trnje obudi; / rana v srcu pa ne mine, / vedno huje krvavi", Jenko, Obujenke IV), doživetja (Aškerčev cikel Iz popotnega dnevnika), spoznanja ("Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, / od nje nas ne dokup'jo kupi zlata /.../ Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta /.../ da smrtna žetev vsak dan bolj dozori", Prešeren, Memento mori), nazore ("Kako / bit' hočeš poet in ti pretežko / je v prsih nosit al' pekel al' nebo", Prešeren, Pevcu).

Poglej France Prešeren in Lirski subjekt

Literarna kritika

Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.

Poglej France Prešeren in Literarna kritika

Literarni impresionizem

Literarni impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski literaturi v drugi polovici 19.

Poglej France Prešeren in Literarni impresionizem

Literarno Novo mesto

Literarno Novo mesto je anotirani seznam literarnih osebnosti, ki so delovale v Novem mestu, in drugih novomeških literarnih dejstev.

Poglej France Prešeren in Literarno Novo mesto

Ljubezenska pesem

Ljubezenske pesmi, tudi erotične pesmi, (grško ερος, eros - ljubezen), izpovedujejo ljubezen od najnežnejšega hrepenenja in pričakovanja po ljubljenem bitju preko vseh odtenkov ljubezenske sreče in žalosti, upanja in razočaranja, zvestobe in ljubosumnosti, predanosti in sovraštva, odpuščanja in maščevanja, do največje strasti in zadnje omame.

Poglej France Prešeren in Ljubezenska pesem

Ljubezenski soneti

Ljubezenski soneti (Prešeren jih v rokopisu imenuje Ljubeznjeni sonetje) so cikel šestih Prešernovih sonetov in predstavljajo začetke Prešernovega sonetizma.

Poglej France Prešeren in Ljubezenski soneti

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej France Prešeren in Ljubljana

Ljubljanica

Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.

Poglej France Prešeren in Ljubljanica

Ljudmila Poljanec

Ljudmila Poljanec, slovenska pesnica in dramatičarka, * 6. julij 1874, Brežice, † 26. avgust 1948, Kapelski Vrh.

Poglej France Prešeren in Ljudmila Poljanec

Ljudsko pesništvo

Ljudsko pesništvo kaže življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti.

Poglej France Prešeren in Ljudsko pesništvo

Lovro Toman

Lovro Toman, slovenski pravnik, govornik, pesnik, poslanec v dunajskem državnem zboru, * 10. avgust 1827, Kamna Gorica, † 15. avgust 1870, Rodaun pri Dunaju.

Poglej France Prešeren in Lovro Toman

Luigi Salvini

Luigi Salvini, italijanski diplomat, slavist, prevajalec in pesnik, * 11. februar 1911, Milano, † 5. junij 1957, Rim.

Poglej France Prešeren in Luigi Salvini

Luiza Oblak

Luiza Oblak, slovenska pisateljica, * 12. september 1822, Ljubljana, † 8. februar 1909, Dunaj.

Poglej France Prešeren in Luiza Oblak

Luiza Pesjak

Luiza Pesjak (tudi Lujiza ~ Pesjakova), slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka, * 12. junij 1828, Ljubljana, † 1. marec 1898, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Luiza Pesjak

Mahrova trgovska šola, Ljubljana

Mahrova hiša Mahrova trgovska šola je bila najstarejša te vrste v Avstriji.

Poglej France Prešeren in Mahrova trgovska šola, Ljubljana

Maja Ilinična Ryžova

Maja Ilinična Ryžova, ruska literarna zgodovinarka, prevajalka in strokovnjakinja na področju slovenske književnosti, * 1. julij 1927, okolica Sankt Peterburga (tedaj Leningrad), Rusija (tedaj Sovjetska zveza).

Poglej France Prešeren in Maja Ilinična Ryžova

Majda Cibic

Majda Cibic Cergol, slovenska profesorica slovenščine, literarna organizatorka * 2. maj 1952, Prosek, Svobodno tržaško ozemlje (sedaj Italija).

Poglej France Prešeren in Majda Cibic

Mario Foerster

Mario Foerster (tudi Marijan Foerster), slovenski filmski režiser, scenarist, snemalec in montažer, * 4. junij 1907, Ljubljana, † 5. december 1975, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Mario Foerster

Marjan Britovšek

Marjan Britovšek, slovenski zgodovinar, historični sociolog, publicist, urednik in univerzitetni profesor, * 23. avgust 1923, Slovenj Gradec, † 8. december 2008, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Marjan Britovšek

Marko Juvan

Marko Juvan, slovenski literarni zgodovinar, literarni teoretik, univerzitetni učitelj, * 2. junij 1960, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Marko Juvan

Martin Srebotnjak

Martin Srebotnjak, slovenski režiser, scenarist, igralec in skladatelj filmske glasbe, * 2. marec 1972, Kranj.

Poglej France Prešeren in Martin Srebotnjak

Matej Rode

Matej Rode, slovenski slavist, rusist, bolgarist in prevajalec, * 6. junij 1930, Meljine, Kraljevina Jugoslavija (sedaj Črna gora), † 31. julij 2012, Celje.

Poglej France Prešeren in Matej Rode

Matevž Langus

Matevž Langus ali Matej Langus, slovenski slikar in freskant, * 9. september 1792, Kamna Gorica pri Kropi, † 20. oktober 1855, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Matevž Langus

Matevž Ravnikar

Matevž Ravnikar (tudi Raunicher Matteo, Matevsh Ravnikar, Matej Ravnikar, Matthseus Raunicher), slovenski rimskokatoliški duhovnik in škof, pesnik,zgodovinar* 20. september 1776, Vače, Slovenija, † 20. november 1845, Trst, Avstrijsko cesarstvo.

Poglej France Prešeren in Matevž Ravnikar

Matevž Ravnikar - Poženčan

Matevž Ravnikar (s psevdonimom Poženčan), slovenski katoliški duhovnik,zgodovinar, pesnik in zbiralec folklornega gradiva, * 1. avgust 1802, Poženik, † 14. februar 1864, Predoslje.

Poglej France Prešeren in Matevž Ravnikar - Poženčan

Mati Domovina: Zbornik slovenskih domoljubnih pesmi (album)

Kot priloga zbornikom v treh knjigah je leta 2016 pod enakim naslovom (z opisnim podnaslovom) izšel tudi CD z MP3 posnetki klavirske spremljave večine objavljenih pesmi.

Poglej France Prešeren in Mati Domovina: Zbornik slovenskih domoljubnih pesmi (album)

Matija Ahacel

Matija Ahacel, kulturni in narodno gospodarstveni delavec na Koroškem, * 24. februar 1779, Gorinčiče (Gorintschach), † 23. september 1845, Celovec.

Poglej France Prešeren in Matija Ahacel

Matija Čop

Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.

Poglej France Prešeren in Matija Čop

Matija Ogrin

Matija Ogrin, slovenski literarni kritik, literarni zgodovinar, publicist * 14. julij 1967, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Matija Ogrin

Matija Vertovec

Matija Vertovec, tudi Vertovec, Vrtovicz, Vertovc, Vrtovec, Vertouz, slovenski duhovnik, zgodovinar, vinogradnik, astronom, strokovni pisec, * 28. januar 1784, Jakuline (Šmarje na Vipavskem), Slovenija, † 2. september 1851, Podnanos.

Poglej France Prešeren in Matija Vertovec

Matjaž Jarc

Matjaž Jarc, slovenski skladatelj, pesnik in pisatelj, *2. september 1954, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Matjaž Jarc

Matjaž Kmecl

Matjaž Kmecl, slovenski slovenist, literarni zgodovinar in teoretik, pisatelj, kulturni zgodovinar in politik, * 23. februar 1934, Dobovec pod Kumom.

Poglej France Prešeren in Matjaž Kmecl

Memento mori (razločitev)

Memento mori je lahko.

Poglej France Prešeren in Memento mori (razločitev)

Mestni trg

Mestni trg v Ljubljani (avgust 2011) Mestni trg je eden izmed trgov v Ljubljani in osrednji trg v Stari Ljubljani pod Grajskim gričem (na desnem bregu Ljubljanice).

Poglej France Prešeren in Mestni trg

Metamorfoze

Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.

Poglej France Prešeren in Metamorfoze

Metliška črnina

Metliška črnina je suho rdeče vino z geografskim poreklom iz Bele krajine.

Poglej France Prešeren in Metliška črnina

Miha Kastelic

Miha Kastelic, slovenski pesnik, urednik in knjižničar, * 1. september 1796, Gorenja vas pri Ivančni Gorici, † 22. oktober 1868, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Miha Kastelic

Miha Mazzini

Miha Mazzini, slovenski pisatelj, kolumnist, scenarist, režiser in računalnikar, * 3. junij 1961, Jesenice.

Poglej France Prešeren in Miha Mazzini

Mihael Lendovšek

Mihael Lendovšek, urednik, pisatelj in kaplan, * 15. avgust 1844, Rogatec, † 22. marec 1920, Makole.

Poglej France Prešeren in Mihael Lendovšek

Milan Jesih

Milan Jesih, slovenski pesnik, dramatik in prevajalec, * 1950, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Milan Jesih

Miljenko Licul

Miljenko Licul, slovenski grafični oblikovalec hrvaškega rodu, * 6. avgust 1946, Vodnjan pri Pulju, Hrvaška, † 16. marec 2009, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Miljenko Licul

Mimi Malenšek

Mimi Malenšek (r. Konič), slovenska pisateljica in prevajalka, * 8. februar 1919, Dobrla vas na Koroškem, † 13. april 2012, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Mimi Malenšek

Miran Štuhec

Miran Štuhec, slovenski literarni zgodovinar, literarni teoretik, univerzitetni učitelj, * 1. oktober 1952, Maribor.

Poglej France Prešeren in Miran Štuhec

Miran Košuta

Miran Košuta, slovenski literarni zgodovinar, prevajalec in glasbenik, * 6. november 1960, Trst, Italija.

Poglej France Prešeren in Miran Košuta

Mirko Kuhel

Mirko Kuhel, slovenski pisatelj, publicist in prevajalec, * 8. november 1904, Kostanjevica na Krki, † 29. junij 1958, Cleveland.

Poglej France Prešeren in Mirko Kuhel

Mirko Rupel

Mirko Rupel, slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec, bibliotekar, * 28. avgust 1901, Trst, † 20. oktober 1963, Maribor.

Poglej France Prešeren in Mirko Rupel

Mitologija

Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.

Poglej France Prešeren in Mitologija

Možberk

Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.

Poglej France Prešeren in Možberk

Mojca Kumerdej

Mojca Kumerdej, slovenska pisateljica, filozofinja in kritičarka, * 1964, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Mojca Kumerdej

Mojiceja Podgoršek

Mojiceja Podgoršek, slovenska pisateljica, * 22. junij 1964, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Mojiceja Podgoršek

Muza moj'ga bluza

Muza moj'ga bluza je deseti studijski album slovenskega glasbenega izvajalca Andreja Šifrerja, izdan 14.

Poglej France Prešeren in Muza moj'ga bluza

Na licu bela solza

Na licu bela solza je debitantski studijski album slovenske narodnozabavne skupine Čuki, ki je izšel leta 1990 pri ZKP RTV Slovenija v obliki kasete.

Poglej France Prešeren in Na licu bela solza

Nagrada Kristine Brenkove

Nagrada Kristine Brenkove je nagrada, ki jo vsako leto leto 22. oktobra na rojstni dan Kristine Brenkove, za najboljšo izvirno slovensko slikanico podeli Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Poglej France Prešeren in Nagrada Kristine Brenkove

Naključje

Naključje (slučaj) je to, »kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev«.

Poglej France Prešeren in Naključje

Nemška književnost na Slovenskem

Poleg slovenske literarne produkcije je bila na Slovenskem prisotna še nemška literarna produkcija.

Poglej France Prešeren in Nemška književnost na Slovenskem

Nevarna razmerja (album)

Nevarna razmerja je peti album skupine Hiša.

Poglej France Prešeren in Nevarna razmerja (album)

Nezakonska mati

Nezakonska mati je lahko.

Poglej France Prešeren in Nezakonska mati

Nezakonska mati (France Prešeren)

»Nezakonska mati« je pesem Franceta Prešerna, ki je nastala okoli leta 1843.

Poglej France Prešeren in Nezakonska mati (France Prešeren)

Niko Grafenauer

Nikolaj »Niko« Grafenauer, slovenski pesnik, kritik, esejist, urednik, literarni zgodovinar in prevajalec, * 5. december 1940, Ljubljana, Slovenija.

Poglej France Prešeren in Niko Grafenauer

NOB-literatura

NOB-literatura je oznaka za odporniško literaturo v Sloveniji in Jugoslaviji v letih 1941–1945.

Poglej France Prešeren in NOB-literatura

Novinarstvo

Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.

Poglej France Prešeren in Novinarstvo

O povodnem možu (Majciger)

O povodnem možu je slovenska ljudska pravljica.

Poglej France Prešeren in O povodnem možu (Majciger)

Občina Žirovnica

Občina Žirovnica je ena od občin v Republiki Sloveniji z okoli 4.400 prebivalci.

Poglej France Prešeren in Občina Žirovnica

Občina Ribnica

Občina Ribnica je ena od občin v Republiki Sloveniji, s središčem v Ribnici in ima nekaj manj kot 10.000 prebivalcev.

Poglej France Prešeren in Občina Ribnica

Od lepe Vide

Od lepe Vide je pesem Franceta Prešerna.

Poglej France Prešeren in Od lepe Vide

Od povodnega moža

Od povodnega moža je slovenska ljudska pripoved, ki je izšla v zbirki Zakladnica slovenskih pripovedi Visoko v gorah, globoko v vodah: velikani, vile in povodni možje.

Poglej France Prešeren in Od povodnega moža

Oda Prešernu

Oda Prešernu je slovenski komični film iz leta 2001 v režiji in po scenariju Martina Srebotnjaka, ki je v filmu odigral tudi glavno vlogo.

Poglej France Prešeren in Oda Prešernu

Okrasni pridevek

Okrasni pridevek (epiteton, ἐπίθετον – epitheton, neut. of ἐπίθετος – epithetos 'dodano', neobč. ukrasni pridevek) je stilno-retorična figura.

Poglej France Prešeren in Okrasni pridevek

Oliver Goldsmith

Oliver Goldsmith, anglo-irski pisatelj, dramatik in pesnik, * 10. november 1728, Irska, † 4. april 1774, London.

Poglej France Prešeren in Oliver Goldsmith

Orfej in Evridika

Orfej in Evridika na Cervellijevi sliki Orfej in Evridika je mitološka zgodba o slavnem grškem pevcu Orfeju in njegovi ženi Evridiki.

Poglej France Prešeren in Orfej in Evridika

Ostrovrharji

Ostrovrharji so bili kranjska plemiška družina s sedežem na Svibniškem gradu.

Poglej France Prešeren in Ostrovrharji

Otomar Bamberg

Otomar Bamberg, slovenski tiskar in založnik nemškega rodu, * 22. januar 1848, Ljubljana, † 1. april 1934, Arto.

Poglej France Prešeren in Otomar Bamberg

Oton Berkopec

Oton Berkopec, slovenski akademik, bibliotekar, literarni zgodovinar, predavatelj in publicist ter prevajalecVidrih, N. (2013).

Poglej France Prešeren in Oton Berkopec

Pace-Friedensberg

Grb rodbine Pace-Friedensberg Pace-Friedensberg (Montepace) je bila ugledna plemiška družina na Goriškem.

Poglej France Prešeren in Pace-Friedensberg

Pagliaruzzi

Pagliaruzzi tudi Pagliarucci so bila posestniška, podjetniška, uradniška ter plemiška družina, ki izvira iz Benetk in se je naselila na območju slovenskih dežel sredi 17.

Poglej France Prešeren in Pagliaruzzi

Parabola (literatura)

Parabola je v najožjem pomenu besede kratka pripovedna zgodba v prozi ali verzih, ki ob fiktivnem, a običajno realnem primeru iz vsakdanjega življenja podaja nek moralni nauk.

Poglej France Prešeren in Parabola (literatura)

Pavel Golia

Pavel Golia (psevdonim Pavel Ludovikov), slovenski častnik, pesnik, dramatik, gledališčnik * 10. april 1887, Trebnje, † 15. avgust 1959, Ljubljana, Slovenija.

Poglej France Prešeren in Pavel Golia

Pavle Zidar

Pavle Zidar (pravo ime Zdravko Slamnik), slovenski pisatelj in pesnik, * 6. januar 1932, Slovenski Javornik pri Jesenicah, † 12. avgust 1992, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Pavle Zidar

Pavlina Pajk

Pavlina Pajk, slovenska pesnica in pisateljica, * 9. april 1854, Pavia, Italija, † 1. junij 1901, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Pavlina Pajk

Perzijska književnost

Perzijska književnost, tudi iranska književnost, ki spada v orientalsko književnost, se je od starega veka razvijala skozi več jezikovnih obdobij.

Poglej France Prešeren in Perzijska književnost

Pesem o Nibelungih

Prva stran rokopis ''Pesem o Nibelungih'' (iz leta okoli 1220 - 1250) Pesem o Nibelungih je največje delo nemške junaške epike.

Poglej France Prešeren in Pesem o Nibelungih

Pesme za pokušino

Pesme za pokušino Pesme za pokušino (1806) so dolgo veljale za prvo izvirno samostojno slovensko pesniško zbirko posvetnih umetnih pesmi, njihov avtor Valentin Vodnik pa za prvega slovenskega pesnika.

Poglej France Prešeren in Pesme za pokušino

Pesništvo

kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.

Poglej France Prešeren in Pesništvo

Pesnikov portret z dvojnikom

Pesnikov portret z dvojnikom je slovenski biografski film o Francetu Prešernu iz leta 2002 v režiji Francija Slaka po scenariju Matjaž Kmecl in Branku Šömenu.

Poglej France Prešeren in Pesnikov portret z dvojnikom

Peto nadstropje trinadstropne hiše

Mate Dolenc in Dimitrij Rupel sta leta 1972 izdala satirični roman Peto nadstropje trinadstropne hiše.

Poglej France Prešeren in Peto nadstropje trinadstropne hiše

Petrarkizem

Petrarkizem je poezija, ki je nastala pod vplivom pesništva Francesca Petrarce.

Poglej France Prešeren in Petrarkizem

Pevcu

Pesem Pevcu v prvi izdaji ''Poezij'' iz leta 1847 Pevcu je pesem Franceta Prešerna, prvič objavljena v ''Illyrisches Blatt'' 9.

Poglej France Prešeren in Pevcu

Plagiatorstvo

Plagiatorstvo (plagiarizem) je pojem s področja intelektualne proizvodnje, najpogosteje umetnosti in znanosti.

Poglej France Prešeren in Plagiatorstvo

Po Prešernovi poti

France Prešeren Po Prešernovi poti je krožna pohodniška pešpot, ki povezuje kraje, povezane z otroškimi leti Franceta Prešerna.

Poglej France Prešeren in Po Prešernovi poti

Poezije (France Prešeren)

Poezije je naslov zbirke izbranih Prešernovih pesmi, ki je izšla decembra 1846, a z letnico 1847.

Poglej France Prešeren in Poezije (France Prešeren)

Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov

Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov se je začelo v 9.

Poglej France Prešeren in Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov

Polde Bibič

Polde Bibič (tudi Leopold Bibič), slovenski gledališki in filmski igralec, pedagog in pisec memoarske proze, * 3. februar 1933, Maribor, † 13. julij 2012, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Polde Bibič

Polemika

Polemika je ostra izmenjava nasprotujočih mnenj, navadno pri spornih političnih (volilnih), verskih, znanstvenih, literarnih, filozofskih temah.

Poglej France Prešeren in Polemika

Poljska romantika (književnost)

Romantika na Poljskem (pl. Romantyzm) označuje literarno smer, ki se je začela z letom 1822 z izidom prve pesniške zbirke Adama Mickiewicza, zaključuje pa se z drugo poljsko vstajo proti ruskemu okupatorju leta 1863.

Poglej France Prešeren in Poljska romantika (književnost)

Polzela

Polzela je naselje v istoimenski občini in je s svojo lego v Spodnji Savinjski dolini pomembno v geografskem smislu.

Poglej France Prešeren in Polzela

Pot kulturne dediščine

Doprsni kip Franceta Prešerna v Vrbi. Kip je bil odkrit leta 2000 in je delo kiparja Vasje Ulricha. Rojstna hiša Matije Čopa v Žirovnici Rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah Rojstna hiša Franceta Prešerna v Vrbi Pot kulturne dediščine je pohodniška pešpot, ki poteka po vaseh v Občini Žirovnica, kjer stojijo rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna, Franceta Prešerna ter čebelnjak Antona Janše.

Poglej France Prešeren in Pot kulturne dediščine

Povest v verzih

Povést v vêrzih, tudi poétična povést ali pripôvedna pesnítev.

Poglej France Prešeren in Povest v verzih

Povodni mož (Prešeren)

Naslovnica knjige ''Povodni mož'' v izdaji Prešernove družbe (1985), ilus. Jelka Reichman Povodni mož je prva balada Franceta Prešerna (poleg prevoda Lenore), ki je nastala v njegovem mladostnem obdobju.

Poglej France Prešeren in Povodni mož (Prešeren)

Prešeren

Prešeren je priimek več znanih Slovencev.

Poglej France Prešeren in Prešeren

Prešernoslovje

Hinko Smrekar - Prešernoslovci (na karikaturi France Kidrič in Ivan Prijatelj) Prešernoslovje je veja literarne zgodovine, ki se ukvarja z deli in življenjem Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika.

Poglej France Prešeren in Prešernoslovje

Prešernov dan

Umetniški program na državni proslavi leta 2010 Prešernov dan (s polnim uradnim imenom Prešernov dan, slovenski kulturni praznik) je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik - dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo na 8. februar, obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.

Poglej France Prešeren in Prešernov dan

Prešernov gaj

Prešernov gaj Prešernov gaj je park arhitekta Marjana Šorlija in Ruške Ogorevc, ki leži v središču Kranja.

Poglej France Prešeren in Prešernov gaj

Prešernov spomenik, Kranj

Prešernov spomenik sta leta 1952 izdelala kiparja Frančišek Smerdu in Peter Loboda in je posvečen slovenskemu pesniku Francetu Prešernu.

Poglej France Prešeren in Prešernov spomenik, Kranj

Prešernov spomenik, Ljubljana

Prešernov spomenik je eden izmed najbolj znanih ljubljanskih spomenikov.

Poglej France Prešeren in Prešernov spomenik, Ljubljana

Prešernov trg, Ljubljana

Prešernov trg je eden izmed križiščnih trgov v Ljubljani.

Poglej France Prešeren in Prešernov trg, Ljubljana

Prešernova cesta, Ljubljana

Prešernova cesta je ena izmed cest v središču Ljubljane.

Poglej France Prešeren in Prešernova cesta, Ljubljana

Prešernova koča na Stolu

Prešernova koča na Stolu (2174 m) je planinska postojanka, ki leži na južni strani pobočja Stola, malo pod vrhom Malega Stola (2198 m).

Poglej France Prešeren in Prešernova koča na Stolu

Prešernova nagrada

Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.

Poglej France Prešeren in Prešernova nagrada

Prešernova rojstna hiša

Prešernova rojstna hiša je kmečka hiša v Vrbi (Občina Žirovnica), v kateri sta se rodila pesnik in odvetnik France Prešeren in ljubljanski nadškof Anton Vovk.

Poglej France Prešeren in Prešernova rojstna hiša

Prešernova ulica, Maribor

Prešernova ulica leta 1961 Prešernova ulica v Mariboru se nahaja med Cankarjevo ulico in ulica Heroja Staneta.

Poglej France Prešeren in Prešernova ulica, Maribor

Prešernovo gledališče Kranj

Prešernovo gledališče Kranj Prešernovo gledališče Kranj (kratica PGK) deluje od leta 1945, ko so se kranjski gledališki zanesenjaki s predvojnih amaterskih odrov združili v enotno gledališče.

Poglej France Prešeren in Prešernovo gledališče Kranj

Priložnostno pesništvo

''Johann W. Goethe'' je dejal, da je "'''priložnostno pesništvo''' najvišja oblika poezije." Priložnostno pesništvo (tudi priložnostna oz. prigodniška poezija, ang. occasional poem/verse, fr. pièce d'occasion, nem.

Poglej France Prešeren in Priložnostno pesništvo

Prometej

Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.

Poglej France Prešeren in Prometej

Radensko polje, Grosuplje

Na sredini Radenskega polja se vzdiguje osamelec Kopanj, preko polja pa tečejo tri reke, na sliki Dobravka ob visoki vodi. Radensko polje je kraško polje na severnem robu dolenjskega krasa, južno od kraja Grosuplje.

Poglej France Prešeren in Radensko polje, Grosuplje

Razsvetljenska književnost

Razsvetljenska književnost na splošno označuje vsa književna dela v katerih je prišel do izraza duh razsvetljenstva.

Poglej France Prešeren in Razsvetljenska književnost

Rekviem (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Rekviem (maša za umrle) KV.

Poglej France Prešeren in Rekviem (Mozart)

Ribič (razločitev)

Ribič je lahko.

Poglej France Prešeren in Ribič (razločitev)

Ribnica

Ribnica je mesto v Sloveniji s 3.600 prebivalci (skupaj z bližnjo Hrovačo pa okroglimi 4000) in središče istoimenske občine, ki leži na Ribniškem polju na jugovzhodu Slovenije, na ravnem svetu med vzpetinama Mala in Velika gora.

Poglej France Prešeren in Ribnica

Riko Debenjak

Riko Debenjak, slovenski akademski slikar in grafik, * 8. februar 1908, Kanal ob Soči, † 26. december 1987, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Riko Debenjak

Rimska književnost

Rimska književnost je književnost, ki je nastajala v starem Rimu in je trajala do obdobja poznega cesarstva.

Poglej France Prešeren in Rimska književnost

Rokovnjači

''Rokovnjači'', 1882 Rokovnjači je roman, ki ga je zasnoval Josip Jurčič, ki je napisal tudi prvih 11 poglavij.

Poglej France Prešeren in Rokovnjači

Romantična književnost

Romantična književnost označuje po vsej Evropi in Ameriki razširjeno književnost med razsvetljenstvom in realizmom, ki je prevladovala od začetka do srede 19.

Poglej France Prešeren in Romantična književnost

Romantika

C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.

Poglej France Prešeren in Romantika

Roza

Roza je žensko osebno ime.

Poglej France Prešeren in Roza

Rozka Štefan

Rozka Štefan slovenska jezikoslovka in prevajalka, * 26. avgust 1913, Ljubljana, † 18. januar 2011.

Poglej France Prešeren in Rozka Štefan

Rudolf Baumbach

Rudolf Baumbach, nemški pesnik, planinec, * 28. september 1840, Kranichfeld, Turingija, † 21. september 1905, Meiningen.

Poglej France Prešeren in Rudolf Baumbach

Samo milijon nas je

»Samo milijon nas je« je skladba skupine Agropop iz leta 1987.

Poglej France Prešeren in Samo milijon nas je

Sanje (razločitev)

Sanje so lahko.

Poglej France Prešeren in Sanje (razločitev)

Satira

"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814. Satira je kritika na komičen, posmehljiv način.

Poglej France Prešeren in Satira

Savica

Slap Savica spomladi Več kot 600 m visoko slapišče − slap, ki se pojavi ob močnem deževju. Levo od slapa Savica. Savíca je kraški izvir, slap in potok, ki se izliva v Bohinjsko jezero.

Poglej France Prešeren in Savica

Serijska publikacija

Serijska publikacija (angl. serial) je publikacija na kateremkoli mediju, ki ima praviloma številčne in/ali časovne oznake, in izhaja redno ali neredno v zaporednih številkah; to je npr.

Poglej France Prešeren in Serijska publikacija

Seznam cest in ulic v Ljubljani

Seznam ljubljanskih ulic, naselij in vasi je abecedni seznam cest, ulic, naselij in vasi v Ljubljani s povezavami na članke po katerih so dobile ime.

Poglej France Prešeren in Seznam cest in ulic v Ljubljani

Seznam cest in ulic v Novi Gorici

Seznam cest in ulic v Mestni občini Nova Gorica.

Poglej France Prešeren in Seznam cest in ulic v Novi Gorici

Seznam del Franceta Prešerna

Delo Franceta Prešerna.

Poglej France Prešeren in Seznam del Franceta Prešerna

Seznam državniških obiskov Boruta Pahorja

Borut Pahor in Papež Frančišek leta 2016. Seznam uradnih srečanj, ki jih je opravil ali gostil Borut Pahor v vlogi predsednika Republike Slovenije.

Poglej France Prešeren in Seznam državniških obiskov Boruta Pahorja

Seznam Knafljevih štipendistov

Knafljeva ustanova, nemško: Lucas Knaffel'sche Privatstiftung je imenovana po župniku Luki Knaflju, ki je zapustil svoje premoženje za šolanje svojih rojakov.

Poglej France Prešeren in Seznam Knafljevih štipendistov

Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Trnovo

Seznam osebnosti iz četrtne skupnosti Trnovo vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Poglej France Prešeren in Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Trnovo

Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj

Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Poglej France Prešeren in Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj

Seznam osebnosti iz Občine Šenčur

Seznam osebnosti iz Občine Šenčur vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Občini Šenčur.

Poglej France Prešeren in Seznam osebnosti iz Občine Šenčur

Seznam osebnosti iz Občine Žirovnica

Seznam osebnosti iz Občine Žirovnica vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Poglej France Prešeren in Seznam osebnosti iz Občine Žirovnica

Seznam osebnosti iz Občine Bled

Seznam osebnosti iz Občine Bled vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Poglej France Prešeren in Seznam osebnosti iz Občine Bled

Seznam osebnosti iz Občine Bohinj

Seznam osebnosti iz občine Bohinj vsebuje ljudi, ki so se rodili, umrli ali delovali v občini Bohinj.

Poglej France Prešeren in Seznam osebnosti iz Občine Bohinj

Seznam osebnosti iz Občine Mengeš

Seznam osebnosti iz občine Mengeš vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Mengeš.

Poglej France Prešeren in Seznam osebnosti iz Občine Mengeš

Seznam osebnosti iz Občine Ribnica

Do 19.

Poglej France Prešeren in Seznam osebnosti iz Občine Ribnica

Seznam skladb Jožeta Gašperšiča

Seznam skladb Jožeta Gašperšiča.

Poglej France Prešeren in Seznam skladb Jožeta Gašperšiča

Seznam slovenskih mladinskih pisateljev

Seznam slovenskih mladinskih pisateljev.

Poglej France Prešeren in Seznam slovenskih mladinskih pisateljev

Seznam slovenskih občinskih praznikov

Občinski praznik je praznik posamezne občine.

Poglej France Prešeren in Seznam slovenskih občinskih praznikov

Seznam slovenskih odvetnikov

Seznam slovenskih odvetnikov.

Poglej France Prešeren in Seznam slovenskih odvetnikov

Seznam slovenskih pesnikov

Seznam slovenskih pesnikov in pesnic.

Poglej France Prešeren in Seznam slovenskih pesnikov

Seznam slovenskih pravnikov

Seznam slovenskih pravnikov.

Poglej France Prešeren in Seznam slovenskih pravnikov

Seznam slovenskih prevajalcev

Seznam slovenskih prevajalcev.

Poglej France Prešeren in Seznam slovenskih prevajalcev

Seznam slovenskih radijskih iger

Seznam slovenskih radijskih iger je razvrščen glede na letnico prve objave v medijih.

Poglej France Prešeren in Seznam slovenskih radijskih iger

Seznam tropov in figur

V pesniškem jeziku se uporabljajo stotine umetniških oblik izražanja, ki se imenujejo '''tropi in figure'''.

Poglej France Prešeren in Seznam tropov in figur

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Poglej France Prešeren in Seznam zgodovinskih vsebin

Silvo Fatur

Silvo Fatur, slovenski literarni zgodovinar, učitelj slovenščine, * 2. januar 1935, Zagorje pri Pivki, † 15. januar 2023, Lucija.

Poglej France Prešeren in Silvo Fatur

Simon Gregorčič

Simon Gregorčič, slovenski pesnik in duhovnik, * 15. oktober 1844, Vrsno, † 24. november 1906, Gorica.

Poglej France Prešeren in Simon Gregorčič

Simon Vilfan

Simon Vilfan (tudi Wilfan Locopolitanus.

Poglej France Prešeren in Simon Vilfan

Sirene tulijo

Sirene tulijo je šesti studijski album mariborske novovalovske skupine Lačni Franz, izdan pri založbi Helidon leta 1987.

Poglej France Prešeren in Sirene tulijo

Slavko Osterc

Slavko Osterc, slovenski skladatelj in glasbeni pedagog, * 17. junij 1895, Veržej, † 23. maj 1941, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Slavko Osterc

Slogaštvo

Slogaštvo pomeni v slovenski zgodovini zadnje tretjine 19.stoletja sodelovanje liberalne in konzervativne struje.

Poglej France Prešeren in Slogaštvo

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej France Prešeren in Slovenščina

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej France Prešeren in Slovenci

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej France Prešeren in Slovenija

Slovenska abecedna vojna

France Prešeren - ''Črkarska pravda'' Slovenska abecedna vojna ali črkarska pravda je bila črkopisna, jezikoslovna in kulturno-literarna polemika, ki je potekala od leta 1831 do leta 1833.

Poglej France Prešeren in Slovenska abecedna vojna

Slovenska demokratska stranka

Slovenska demokratska stranka (kratica SDS) je slovenska parlamentarna politična stranka, ki se uvršča na politično desnico.

Poglej France Prešeren in Slovenska demokratska stranka

Slovenska književnost

Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.

Poglej France Prešeren in Slovenska književnost

Slovenska kultura

Slovenska kultura je kultura Slovencev, južnoslovanske etnične skupine.

Poglej France Prešeren in Slovenska kultura

Slovenska lipa

Prednja stran bankovca za eno lipo Zadnja stran bankovca za eno lipo Slovenska lipa je bila neuradna slovenska valuta, ki jo je leta 1989 izdalo novo ustanovljeno podjetje Lipa Holding iz Ljubljane.

Poglej France Prešeren in Slovenska lipa

Slovenska mladinska književnost

Slovenska mladinska književnost je leposlovje v slovenščini, ki so ga od 19.

Poglej France Prešeren in Slovenska mladinska književnost

Slovenska moderna (književnost)

Erotika'' iz leta 1899 Slovenska moderna v književnosti med letoma 1899 in 1918.

Poglej France Prešeren in Slovenska moderna (književnost)

Slovenska pisateljska pot

Slovenska pisateljska pot je projekt Društva slovenskih pisateljev (pobudnik Igor Likar), ki predstavlja in oživlja literarno dediščino.

Poglej France Prešeren in Slovenska pisateljska pot

Slovenski evrokovanci

Slovenski evrokovanci, tudi slovenski evrski kovanci, so kovanci za evro, katerih zadnjo (nacionalno) stran je izbrala in oblikovala Slovenija.

Poglej France Prešeren in Slovenski evrokovanci

Slovenski gledališki muzej

Slovenski gledališki muzej (SGM) je bil ustanovljen 29.

Poglej France Prešeren in Slovenski gledališki muzej

Slovenski literarni muzeji

Prešernova rojstna hiša v Vrbi V Sloveniji je več kot 60 muzejev in galerij, povezanih v Skupnost muzejev Slovenije.

Poglej France Prešeren in Slovenski literarni muzeji

Slovenski tolar

Bankovec za 1000 SIT Kovanec za 1 SIT Slovenski tolar, ki ga je sestavljalo 100 stotinov, je nekdanja uradna denarna enota v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Poglej France Prešeren in Slovenski tolar

Slovo od mladosti

Rokopis pesmi Filozofske fakultete prvič javno predstavljena. Najdba Prešernovih rokopisov je izjemnega pomena, saj je od zadnjega takega dogodka minilo skoraj 60 let. Prešernova pesem »Slovo od mladosti« je nastala leta 1829.

Poglej France Prešeren in Slovo od mladosti

Slovo od mladosti (opera)

Slovo od mladosti (prvotni naslov Prešeren) je opera v treh dejanjih skladatelja Danila Švara.

Poglej France Prešeren in Slovo od mladosti (opera)

Sonet

Sonet je stalna pesniška oblika.

Poglej France Prešeren in Sonet

Sonetje nesreče

Rokopis v Prešernovi rojstni hiši Sonetje nesreče so cikel šestih sonetov, ki jih je France Prešeren napisal med bivanjem v Celovcu leta 1832.

Poglej France Prešeren in Sonetje nesreče

Sonetni venec (France Prešeren)

Prvotna izdaja Sonétni vênec je pesniška oblika in naslov pesmi, ki jo je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1833, objavljena pa je bila 22.

Poglej France Prešeren in Sonetni venec (France Prešeren)

Sopotja

Sopotja je petnajsti studijski album Aleksandra Mežka, ki je izšel leta 2001 pri založbi Dallas Records.

Poglej France Prešeren in Sopotja

Spoved lučnim bratom

Spoved lučnim bratom je drama Ivana Mraka, ki je bila izdana leta 1972 v samozaložbi v Ljubljani.

Poglej France Prešeren in Spoved lučnim bratom

Spovednik

Spovednik spoveduje Spovednik je duhovnik, ki podeljuje zakrament spovedi.

Poglej France Prešeren in Spovednik

Srednjeveška književnost

Srednjeveška književnost obsega književnosti srednjega veka.

Poglej France Prešeren in Srednjeveška književnost

Stanko Bunc

Stanko Bunc, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar, leksikograf, pesnik, publicist, knjižničar in prešernoslovec, * 30. oktober 1907, Kobdilj, † 5. november 1969, Kranj.

Poglej France Prešeren in Stanko Bunc

Stanko Janež

Stanko Janež, slovenski literarni zgodovinar in prevajalec, * 30. marec 1912, Rakek, † 19. januar 2000, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Stanko Janež

Stanko Premrl

Stanko Premrl, slovenski duhovnik, skladatelj in glasbeni pedagog, * 28. september 1880, Šentvid v Vipavski dolini sedaj Podnanos, † 14. marec 1965, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Stanko Premrl

Stanko Vraz

Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.

Poglej France Prešeren in Stanko Vraz

Stara Ljubljana

pandemije Covid 2020 Stara Ljubljana je predel Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, in leži v četrti Center pod Grajskim gričem na obeh straneh reke Ljubljanice.

Poglej France Prešeren in Stara Ljubljana

Stari trg, Ljubljana

Pogled s severnega konca Starega trga Stari trg je trg v starem mestnem jedru Ljubljane.

Poglej France Prešeren in Stari trg, Ljubljana

Starojudovska književnost

Starojudovska književnost je ena od orientalskih književnosti, katere razvoj se je pričel v 2. tisočletju pr. n. št. in se je ohranila v obliki stare zaveze.

Poglej France Prešeren in Starojudovska književnost

Staroslovenci

Janez Bleiweis v svojem kabinetu Staroslovenci so bili politična smer in tabor v slovenskem političnem in kulturnem razvoju v šestdesetih in sedemdestih letih 19.

Poglej France Prešeren in Staroslovenci

Staroverstvo

Kolovrat, simbol slovanskih starovercev Svarožje roke so običajni simbol staroverstva Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja Sonce in je razširjen po vsej Evropi Slovansko staroverstvo oziroma stara vera ali rodnoverstvo oziroma rodna vera je eno od sodobnih imen za obnovljeno politeistično etnično religijo Slovanov, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.

Poglej France Prešeren in Staroverstvo

Stavčne besedne figure

Stavčne besedne figure so opisovanja, s katerimi pesniški jezik želi doseči posebne učinke, zato je pa govora tudi o slikovitem jeziku (latinsko figura - slika).

Poglej France Prešeren in Stavčne besedne figure

Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela

Stolnica sv.

Poglej France Prešeren in Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela

Ta veseli dan kulture

Ta veseli dan kulture je v Sloveniji neformalen praznik, ki ga obeležujemo vsako leto 3. decembra, na dan rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna.

Poglej France Prešeren in Ta veseli dan kulture

Tantadruj (glasbena skupina)

Tantadruj je slovenska glasbena skupina ustanovljena leta 1986.

Poglej France Prešeren in Tantadruj (glasbena skupina)

Tatjana Kralj

Tatjana Kralj, slovenska operna solistka, * 19. november 1932, Ljubljana, † 16. november 2018, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Tatjana Kralj

Tine Debeljak

Tine (Valentin) Debeljak, slovenski literarni kritik, prevajalec, urednik in pesnik, * 27. april 1903, Škofja Loka, † 20. januar, 1989, Buenos Aires.

Poglej France Prešeren in Tine Debeljak

Tom Priestly

Tom Priestly, kanadski slovenist, * 16. maj 1937, Kampala, Uganda.

Poglej France Prešeren in Tom Priestly

Tomo Zupan

Tomo Zupan, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, pridigar, pesnik, pisatelj, jezikoslovec, * 21. december 1839, Smokuč, † 8. marec 1937, Okroglo.

Poglej France Prešeren in Tomo Zupan

Tonca Breščak

Tonca Breščak, slovenska pesnica, * 3. avgust 1889 Dobravlje, Ajdovščina, † 6. april 1965, Milano.

Poglej France Prešeren in Tonca Breščak

Tone Demšar

Tone (Anton Jernej) Demšar, slovenski kipar, * 23. marec 1946, Ljubljana, † 18.2.1997, Ljubljana/Trzin?.

Poglej France Prešeren in Tone Demšar

Tone Mlakar

Tone Mlakar, slovenski arhitekt, scenograf in fotograf, * 31. maj 1921, Žiri, † 12. november 2020.

Poglej France Prešeren in Tone Mlakar

Tone Pretnar

Tone Pretnar, slovenski literarni zgodovinar, verzolog, prevajalec, * 9. avgust 1945, Ljubljana, Slovenija, † 16. november 1992, Katovice, Poljska.

Poglej France Prešeren in Tone Pretnar

Trenutki 1992 - 2002

Trenutki 1992 - 2002 je kompilacijski album slovenske rock skupine Hiša.

Poglej France Prešeren in Trenutki 1992 - 2002

Trifun Đukić

Trifun Đukić, srbski pesnik in prevajalec, * 10. januar 1889, Breskut, Črna gora, † 24. julij 1966, Beograd.

Poglej France Prešeren in Trifun Đukić

Triglavski narodni park

Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.

Poglej France Prešeren in Triglavski narodni park

Trivialna literatura

Trivialna literatura je izraz za literarna dela, ki so bila kdaj iz estetskih, moralnih in idejnih razlogov, največkrat pa zgolj zaradi množičnega bralca razvrednotena.

Poglej France Prešeren in Trivialna literatura

Trohej

Trohej je vrsta ritma, kjer so sodi zlogi večinoma nenaglašeni, lihi pa večinoma naglašeni.

Poglej France Prešeren in Trohej

Turjaška Rozamunda

Naslovnica slikanice Turjaška Rozamunda Turjaška Rozamunda je literarni lik in hkrati tudi naslov epske pesnitve in romance Franceta Prešerna.

Poglej France Prešeren in Turjaška Rozamunda

Umberto Urbani

Umberto Urbani, italijanski slavist, prevajalec, * 24. maj 1888, Koper, † 16. junij 1967, Trst.

Poglej France Prešeren in Umberto Urbani

Univerza na Dunaju

Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.

Poglej France Prešeren in Univerza na Dunaju

Urban Jarnik

Urban Jarnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec, * 11. maj 1784, Potok v Ziljski dolini, † 11. junij 1844, Možberk ob Vrbskem jezeru.

Poglej France Prešeren in Urban Jarnik

Vergilij

Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.

Poglej France Prešeren in Vergilij

Verzologija

Verzologija (stihoslovje, metrika, prozodija) je teorija verza, del literarne teorije.

Poglej France Prešeren in Verzologija

Vid Snoj

Vid Snoj, slovenski pesnik, publicist, prevajalec, dr.

Poglej France Prešeren in Vid Snoj

Vida Jeraj

Vida Jeraj (s pravim imenom Franica Vovk), slovenska pesnica, * 31. marec 1875, Bled, Slovenija, † 1. maj 1932, Ljubljana, Slovenija.

Poglej France Prešeren in Vida Jeraj

Vincencij Dolinar

Vincencij (Vinko) Dolinar, slovenski pesnik in vojak, * 31. oktober 1924, Sv. Petra Hrib, † 1945, Gradec, Avstrija.

Poglej France Prešeren in Vincencij Dolinar

Vinko Štrucl

Vinko Štrucl, slovenski skladatelj, dirigent, aranžer, pozavnist in tekstopisec,* 1933, Pavlovski Vrh pri Ormožu, † 11. maj 2006, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Vinko Štrucl

Vinko Žitnik

Vinko Žitnik, slovenski orožnik in pesnik, * 27. marec 1903, Grosuplje, † 22. junij 1980, Buenos Aires.

Poglej France Prešeren in Vinko Žitnik

Vinzenz Rizzi

Vincenc Rizzi, publicist, pesnik * 22. januar 1816, Špital ob Dravi, † 25. februar 1856, Celovec.

Poglej France Prešeren in Vinzenz Rizzi

Violina (pravljica)

Valentin Bidač igra na svojo violino Violina je beneška pripovedka, ki jo je zapisala Mjuta Povasnica, knjižno pa Živa Gruden.

Poglej France Prešeren in Violina (pravljica)

Vitja Avsec

Vitja Avsec, slovenski skladatelj, pedagog in harmonikar, * 9. december 1970, Ljubljana.

Poglej France Prešeren in Vitja Avsec

Vladimir Štoviček

Vladimir Štoviček (Stoviček), kipar, medaljer, * 26. junij 1896, Boštanj, Slovenija, † 11. december 1989, Krško.

Poglej France Prešeren in Vladimir Štoviček

Vladimir Nartnik

Vladimir Nartnik, tudi Vlado Nartnik, slovenski jezikoslovec, dialektolog, literarni zgodovinar, * 28. april 1941, Vnanje Gorice.

Poglej France Prešeren in Vladimir Nartnik

Vrba, Žirovnica

Vrba je alpska vas na Gorenjskem v Občini Žirovnica, v statističnem smislu pa spada v Gorenjsko statistično regijo.

Poglej France Prešeren in Vrba, Žirovnica

Vrh pri Boštanju

Kraj Vrh pri Boštanju je razloženo naselje z gručastim jedrom.

Poglej France Prešeren in Vrh pri Boštanju

Wilhelm Baum

Wilhelm Baum, avstrijski zgodovinar, teolog, filozof in založnik, * 30. januar 1948, Düsseldorf, Nemčija.

Poglej France Prešeren in Wilhelm Baum

Založba Sanje

Logotip Založbe Sanje. Oblikovanje: Radovan Jenko. Založba Sanje je slovenska založba, ustanovljena leta 1997 v Ljubljani.

Poglej France Prešeren in Založba Sanje

Zbadljive pesmi

Zbadljive ali satirične pesmi, (latinsko satira - zabavljica) so pesemi, ki v zbadljivo šaljivi obliki bičajo neumnosti, slabosti, zmote, strasti, razvade in napake posameznega človeka, vladajočega razreda ali celega naroda z namenom, da bi jih odpravile in morálo na splošno izboljšale.

Poglej France Prešeren in Zbadljive pesmi

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je osrednja znanstvenokritično urejena knjižna zbirka slovenske leposlovne klasike.

Poglej France Prešeren in Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

Zdravljica

bohoričici iz leta 1844.Zdravljíca je pesem, ki jo je romantični slovenski pesnik France Prešeren (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije Liberté, égalité, fraternité, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844.

Poglej France Prešeren in Zdravljica

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Poglej France Prešeren in Zgodovina Slovenije

Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi

Predmarčna doba je obdobje med propadom Ilirskih provinc (1814/15) in marčno revolucijo leta 1848, čas življenja in dela pesnika Franceta Prešerna (1800-1849).

Poglej France Prešeren in Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi

Zgodovinski ep

Zgodovinski ep črpa snovi iz zgodovine, a jih navadno zelo svobodno umetniško predela.

Poglej France Prešeren in Zgodovinski ep

Zlata Volarič

Zlata Volarič, slovenska pesnica, pisateljica in ilustratorka, * 26. januar 1930, Maribor, † 17. november 2008, Kranj.

Poglej France Prešeren in Zlata Volarič

Zmerom svojo goni slavček

Zmerom svojo goni slavček je knjiga, v kateri so zbrane tri pesmi, ki jih je napisal France Prešeren.

Poglej France Prešeren in Zmerom svojo goni slavček

Zoran Božič

Zoran Božič, slovenski šolnik, literarni zgodovinar, prešernoslovec in državni svetnik, * 13. oktober 1951, Ljubljana, † 2. junij 2021, Šempeter pri Gorici.

Poglej France Prešeren in Zoran Božič

Zvočna knjiga

Zvočna knjiga ali govoreča knjiga je zvočni zapis besedila knjige.

Poglej France Prešeren in Zvočna knjiga

10. januar

10.

Poglej France Prešeren in 10. januar

10. september

10.

Poglej France Prešeren in 10. september

14. april

14.

Poglej France Prešeren in 14. april

15. december

15.

Poglej France Prešeren in 15. december

1800

1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.

Poglej France Prešeren in 1800

1844

1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej France Prešeren in 1844

1848

1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej France Prešeren in 1848

1849

1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej France Prešeren in 1849

22. februar

22.

Poglej France Prešeren in 22. februar

26. april

26.

Poglej France Prešeren in 26. april

3. december

3.

Poglej France Prešeren in 3. december

4. Festival slovenske domoljubne pesmi Mati Domovina

4.

Poglej France Prešeren in 4. Festival slovenske domoljubne pesmi Mati Domovina

6. februar

6.

Poglej France Prešeren in 6. februar

8. februar

8.

Poglej France Prešeren in 8. februar

Prav tako znan kot France Prešern.

, Črtomir, Črtomir Zorec, Balada, Balade in romance, Baptism at Savica Fall, Benjamin Ipavec, Bibliofilija, Biografski roman, Blaž Crobath, Blaž Mavrel, Blaž Setnikar, Blejska Dobrava, Boštjan Dvořak, Bożena Tokarz, Božidar Flegerič, Bogdan Kralj, Bohinj, Bojana Stojanović Pantović, Boris Paternu, Bratko Kreft, Breznica, Žirovnica, Bruno Meriggi, Canzoniere, Cekinov grad, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled, Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana, Ciklus pesmi, Daktil, Dante Alighieri, Davča, Železniki, Davorin Jenko, Delo Franceta Prešerna, Deseti brat (opera), Digitalna knjižnica Slovenije, Doktorat, Domovinske pesmi, Dramatizacija, Državni simboli Slovenije, Družbene pesmi, Dušan Ludvik, Dvorec Prežek, Egon (album), Ekokritika, Ekranizacija, Elegični distih, Eleonora, Emil Korytko, Ep, Ernestina, Ernestina Jelovšek, Faksimile, Fany Hausmann, Ferdinand Pogačnik, Fikcija, Fran Cimperman, Fran Ilešič, Fran Levec, Fran Levstik, Fran Petre, Fran Potočnik, Fran Zbašnik, Franc Henrik Penn, Franc Ksaver, Franc Malavašič, Franc Meden, Franc Miklošič, Franc Valentin Slemenik, France, France Kidrič, Francosko-slovenski literarni stiki, Frane Puntar, Franja Trojanšek, Franjo Ivan Delak, František Ladislav Čelakovský, Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein, Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise, Gaj Valerij Katul, Gajica, Gal Gjurin, Gazele, Gematrija, Glasovne besedne figure, Glosa (poezija), Gorenjski muzej, Gorništvo, Grad Komenda (Polzela), Grad Turjak, Grb Občine Žirovnica, Gruda (revija), Gudurica, Gustav Krklec, Hafez, Heksameter, Henry R. Cooper, Herkulov vodnjak, Ljubljana, Heziod, Hieronim Ullrich, Holzapflova hiša, Ilegalni pubertetniki, Ilirizem, Illyrisches Blatt, Intertekstualnost, Ironija, Ivan Hribar, Ivan Macun, Ivan Mesar, Ivan Sivec, Ivo Brnčić, Iztok Cergol, Jadranka Cergol, Jakob Žnider, Jakob Zupan, Jamb, Jambski enajsterec, Jana Kolarič, Janez Bilc, Janez Bleiweis, Janez Drozg, Janez Krstnik Kersnik, Janez Nepomuk Hradecky, Janez Nepomuk Oblak, Janez Vesel, Janez Vrečko, Janko Šlebinger, Janko Kos (literarni zgodovinar), Jean Vodaine, Ježica, Jernej Levičnik, Joža Glonar, Jože Šeško, Jože Jensterle, Jože Kastelic, Jožef Žemlja, Jožef Blaznik, Jožef Dagarin, Jožef Schwegel, Jožef Spendou, Jožef Stefan, Johann Gabriel Seidl, John Ivanuš, Josip Kosevel, Josip Puntar, Josip Stritar, Josip Tominšek, Josipina Vidmar, Jozef Ambruš, Julija Primic, Juraj Martinović, Juri Knupleš, Jurij Flajšman, Jurij Grabrijan, Jurij Paušek, Jurij Prešeren, Kajetan Gantar, Kajkavščina, Kam?, Kamila Volčanšek, Kamilo Mašek, Kaplan Martin Čedermac, Karel Jeraj, Katarina Šalamun-Biedrzycka, Katja Sturm-Schnabl, Kidričeva nagrada, Kitab-Verlag, Kmetijske in rokodelske novice, Knafljeva ustanova, Kolizej, Ljubljana, Krajnska čbelica, Kraljestvo naše sreče, Kraljevič in Lepa Vida, Kranj, Krst pod Triglavom-Baptism, Krst pri Savici, Krst pri Savici (razločitev), Ladislav Žimbrek, Laibach, László Kovács, Lenora, Leopold Volkmer, Lepa Vida, Lesce, Licej Franceta Prešerna, Likovna pesem, Lipa, Lirski subjekt, Literarna kritika, Literarni impresionizem, Literarno Novo mesto, Ljubezenska pesem, Ljubezenski soneti, Ljubljana, Ljubljanica, Ljudmila Poljanec, Ljudsko pesništvo, Lovro Toman, Luigi Salvini, Luiza Oblak, Luiza Pesjak, Mahrova trgovska šola, Ljubljana, Maja Ilinična Ryžova, Majda Cibic, Mario Foerster, Marjan Britovšek, Marko Juvan, Martin Srebotnjak, Matej Rode, Matevž Langus, Matevž Ravnikar, Matevž Ravnikar - Poženčan, Mati Domovina: Zbornik slovenskih domoljubnih pesmi (album), Matija Ahacel, Matija Čop, Matija Ogrin, Matija Vertovec, Matjaž Jarc, Matjaž Kmecl, Memento mori (razločitev), Mestni trg, Metamorfoze, Metliška črnina, Miha Kastelic, Miha Mazzini, Mihael Lendovšek, Milan Jesih, Miljenko Licul, Mimi Malenšek, Miran Štuhec, Miran Košuta, Mirko Kuhel, Mirko Rupel, Mitologija, Možberk, Mojca Kumerdej, Mojiceja Podgoršek, Muza moj'ga bluza, Na licu bela solza, Nagrada Kristine Brenkove, Naključje, Nemška književnost na Slovenskem, Nevarna razmerja (album), Nezakonska mati, Nezakonska mati (France Prešeren), Niko Grafenauer, NOB-literatura, Novinarstvo, O povodnem možu (Majciger), Občina Žirovnica, Občina Ribnica, Od lepe Vide, Od povodnega moža, Oda Prešernu, Okrasni pridevek, Oliver Goldsmith, Orfej in Evridika, Ostrovrharji, Otomar Bamberg, Oton Berkopec, Pace-Friedensberg, Pagliaruzzi, Parabola (literatura), Pavel Golia, Pavle Zidar, Pavlina Pajk, Perzijska književnost, Pesem o Nibelungih, Pesme za pokušino, Pesništvo, Pesnikov portret z dvojnikom, Peto nadstropje trinadstropne hiše, Petrarkizem, Pevcu, Plagiatorstvo, Po Prešernovi poti, Poezije (France Prešeren), Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov, Polde Bibič, Polemika, Poljska romantika (književnost), Polzela, Pot kulturne dediščine, Povest v verzih, Povodni mož (Prešeren), Prešeren, Prešernoslovje, Prešernov dan, Prešernov gaj, Prešernov spomenik, Kranj, Prešernov spomenik, Ljubljana, Prešernov trg, Ljubljana, Prešernova cesta, Ljubljana, Prešernova koča na Stolu, Prešernova nagrada, Prešernova rojstna hiša, Prešernova ulica, Maribor, Prešernovo gledališče Kranj, Priložnostno pesništvo, Prometej, Radensko polje, Grosuplje, Razsvetljenska književnost, Rekviem (Mozart), Ribič (razločitev), Ribnica, Riko Debenjak, Rimska književnost, Rokovnjači, Romantična književnost, Romantika, Roza, Rozka Štefan, Rudolf Baumbach, Samo milijon nas je, Sanje (razločitev), Satira, Savica, Serijska publikacija, Seznam cest in ulic v Ljubljani, Seznam cest in ulic v Novi Gorici, Seznam del Franceta Prešerna, Seznam državniških obiskov Boruta Pahorja, Seznam Knafljevih štipendistov, Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Trnovo, Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj, Seznam osebnosti iz Občine Šenčur, Seznam osebnosti iz Občine Žirovnica, Seznam osebnosti iz Občine Bled, Seznam osebnosti iz Občine Bohinj, Seznam osebnosti iz Občine Mengeš, Seznam osebnosti iz Občine Ribnica, Seznam skladb Jožeta Gašperšiča, Seznam slovenskih mladinskih pisateljev, Seznam slovenskih občinskih praznikov, Seznam slovenskih odvetnikov, Seznam slovenskih pesnikov, Seznam slovenskih pravnikov, Seznam slovenskih prevajalcev, Seznam slovenskih radijskih iger, Seznam tropov in figur, Seznam zgodovinskih vsebin, Silvo Fatur, Simon Gregorčič, Simon Vilfan, Sirene tulijo, Slavko Osterc, Slogaštvo, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Slovenska abecedna vojna, Slovenska demokratska stranka, Slovenska književnost, Slovenska kultura, Slovenska lipa, Slovenska mladinska književnost, Slovenska moderna (književnost), Slovenska pisateljska pot, Slovenski evrokovanci, Slovenski gledališki muzej, Slovenski literarni muzeji, Slovenski tolar, Slovo od mladosti, Slovo od mladosti (opera), Sonet, Sonetje nesreče, Sonetni venec (France Prešeren), Sopotja, Spoved lučnim bratom, Spovednik, Srednjeveška književnost, Stanko Bunc, Stanko Janež, Stanko Premrl, Stanko Vraz, Stara Ljubljana, Stari trg, Ljubljana, Starojudovska književnost, Staroslovenci, Staroverstvo, Stavčne besedne figure, Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela, Ta veseli dan kulture, Tantadruj (glasbena skupina), Tatjana Kralj, Tine Debeljak, Tom Priestly, Tomo Zupan, Tonca Breščak, Tone Demšar, Tone Mlakar, Tone Pretnar, Trenutki 1992 - 2002, Trifun Đukić, Triglavski narodni park, Trivialna literatura, Trohej, Turjaška Rozamunda, Umberto Urbani, Univerza na Dunaju, Urban Jarnik, Vergilij, Verzologija, Vid Snoj, Vida Jeraj, Vincencij Dolinar, Vinko Štrucl, Vinko Žitnik, Vinzenz Rizzi, Violina (pravljica), Vitja Avsec, Vladimir Štoviček, Vladimir Nartnik, Vrba, Žirovnica, Vrh pri Boštanju, Wilhelm Baum, Založba Sanje, Zbadljive pesmi, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Zdravljica, Zgodovina Slovenije, Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi, Zgodovinski ep, Zlata Volarič, Zmerom svojo goni slavček, Zoran Božič, Zvočna knjiga, 10. januar, 10. september, 14. april, 15. december, 1800, 1844, 1848, 1849, 22. februar, 26. april, 3. december, 4. Festival slovenske domoljubne pesmi Mati Domovina, 6. februar, 8. februar.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti