Kazalo
91 odnosi: Aachenski kongres, Aleksander I. Ruski, Alexander Ypsilantis, Alfred von Buttlar Moscon, Andrej Mozetič, Avguštinej, Avstrijsko cesarstvo, Železna krona Langobardov, Češki kronski dragulji, Bitka pri Austerlitzu, Bog ohrani, Bog obvarji, Bratislava, Cesar Avstrije, Cesta dveh cesarjev (roman), Dvorec Dol, Erbergi, Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški, Franc Bilc, Franc I., Franc II., Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Franc Ksaver Lušin, Franciscejski kataster, Frankfurt ob Majni, Franzensburg, Golovec, Gradovi Laxenburga, Grofija Hainaut, Habsburška monarhija, Habsburžani, Heba, Ilirsko kraljestvo, Jakob Peregrin Paulič, Janez Habsburško-Lotarinški, Jožef Balant, Jurij Japelj, Karel Veliki, Konji svetega Marka, Kraljevina Italija, Kraljevina Ogrska (1526–1867), Kras, Leopold II. Habsburško-Lotarinški, Lipicanec, Ljubljanski kongres, Lombardsko-beneško kraljestvo, Luka Čeč, Maksimilijan I. Mehiški, Mayer Amschel Rothschild, Mihail Ilarionovič Kutuzov, Nadvojvodina Avstrija, ... Razširi indeks (41 več) »
Aachenski kongres
Aachenski kongres je bil prvi kongres svete alianse in tretji po vrsti, ki je potekal v Aachnu, od začetka oktobra do konca novembra 1818.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Aachenski kongres
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Aleksander I. Ruski
Alexander Ypsilantis
Alexandros Ypsilantis, grški nacionalistični politik, član ugledne grške fanatriotske družine, princ podonavskih kneževin, visoki častnik cesarske ruske konjenice med napoleonskimi vojnami in vodja tajne organizacije Filiki Eteria, ki je vodil začetek grške osamosvojitvene vojne proti Osmanskemu cesarstvu, * 12.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Alexander Ypsilantis
Alfred von Buttlar Moscon
Maria Alfred baron Buttlar Moscon, avstrijski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist, * 8. december 1898, Celovec, † 24. september 1972, Dunaj.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Alfred von Buttlar Moscon
Andrej Mozetič
Andrej Mozetič (tudi Andreas Mosettig in Andrija Mosetig), slovenski zdravnik, * 25. september 1773, Renče, † 30. marec 1857, Gorica.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Andrej Mozetič
Avguštinej
Avguštinej (latinsko Augustineum) je bil znan dunajski bogoslovni zavod v času Avstro-Ogrske.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Avguštinej
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Avstrijsko cesarstvo
Železna krona Langobardov
Železna krona Langobardov (italijansko: Corona ferrea di Lombardia, latinsko: Corona ferrea Longobardi) je tako relikviarij kot ena najstarejših kraljevih insignij krščanskega sveta.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Železna krona Langobardov
Češki kronski dragulji
Kopija čeških kronskih draguljev Češki kronski dragulji (češko České korunovační klenoty) vključujejo krono svetega Venčeslava (Svatováclavská kronah), vladarsko jabolko in žezlo, oblačila za kronanje čeških kraljev, zlati križ za kronanje in meč svetega Venčeslava.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Češki kronski dragulji
Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Bitka pri Austerlitzu
Bog ohrani, Bog obvarji
Bog ohrani, Bog obvari je bila uradna himna Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Bog ohrani, Bog obvarji
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Bratislava
Cesar Avstrije
Krona Avstrije Avstrijski cesar (nemško Kaiser von Österreich) je bil vladar Avstrijskega cesarstva in kasneje Avstro-Ogrske.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Cesar Avstrije
Cesta dveh cesarjev (roman)
Zgodovinski roman Mire Mihelič iz leta 1981 Cesta dveh cesarjev pripoveduje o kongresu v Ljubljani leta 1821.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Cesta dveh cesarjev (roman)
Dvorec Dol
Dvorec Dol (nemško Lusttal) je bil baročni dvorec baronov Erberg na levem savskem bregu v Dolu pri Ljubljani s prostranim in zgledno urejenim parkom, »kranjskim Versaillesom«, ki je bil na višku urejenosti v drugi polovici 18.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Dvorec Dol
Erbergi
Volbenk Danijel Erberg Erbergi, plemiška rodbina na Kranjskem, ki je bila leta 1688 povzdignjena v baronski stan.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Erbergi
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Leopold Joseph Franz Marcellin; imenovan tudi Ferdinand Dobrotljivi), avstrijski cesar od 1835 do 1848 in ogrski kralj kot Ferdinand V. od 1830,* 19. april 1793, Dunaj; † 29. junij 1875, Praga.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Franc Bilc
Franc Bilc, slovenski rimokatoliški duhovnik, leksikograf in narodni buditelj, * okoli leta 1786, Ilirska Bistrica, † 5. maj 1824, Harije.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Franc Bilc
Franc I.
Franc I. je ime več vladarjev.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Franc I.
Franc II.
Franc II. je ime več vladarjev.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Franc II.
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Ksaver Lušin
Franc Ksaver Lušin, slovenski nadškof, teolog in filozof, * 3. december 1781, Hum pri Tinjah, Vojvodina Koroška, Avstrijsko cesarstvo, † 2. maj 1854, Gorica.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Franc Ksaver Lušin
Franciscejski kataster
Gorenje Blato na karti Franciscejskega katastra Franciscejski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je v letih 1818-1828 uveljavila v habsburških dednih deželah, po reformah cesarja Franca I. Je naslednik Jožefinskega katastra.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Franciscejski kataster
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Frankfurt ob Majni
Franzensburg
Franzensburg je grad v Laxenburgu v okraju Mödling v Spodnji Avstriji, ki je bil zgrajen med letoma 1801 in 1836 v slogu, ki spominja na srednjeveški način gradnje gradov.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Franzensburg
Golovec
Ljubljanskega gradu). Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od centra Ljubljane.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Golovec
Gradovi Laxenburga
Laxenburški gradovi so cesarske palače in gradovi v bližini Dunaja, v mestu Laxenburg, Spodnja Avstrija.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Gradovi Laxenburga
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Grofija Hainaut
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Habsburžani
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Heba
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Ilirsko kraljestvo
Jakob Peregrin Paulič
Jakob Peregrin Paulič, slovenski škof, * 27. april 1757, Žihpolje, † 4. januar 1827, Celovec.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Jakob Peregrin Paulič
Janez Habsburško-Lotarinški
Nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški, rojen kot Johann Baptist Josef Fabian Sebastian, ljudsko imenovan tudi nadvojvoda Janez, je bil avstrijski nadvojvoda in feldmaršal * 20.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Janez Habsburško-Lotarinški
Jožef Balant
Jožef Balant (tudi Walland), slovenski rimokatoliški duhovnik, goriški škof in nadškof ter metropolit ilirski, * 28. januar 1763, Nova vas pri Lescah, † 11. maj 1834, Gorica.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Jožef Balant
Jurij Japelj
Jurij Japelj, slovenski pesnik, jezikoslovec, prevajalec in duhovnik, * 11. april 1744, Kamnik, Slovenija, † 11. oktober 1807, Celovec, Avstrija.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Jurij Japelj
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Karel Veliki
Konji svetega Marka
Konji svetega Marka (italijansko Cavalli di San Marco), znani tudi kot Triumfalna kvadriga, je skupina rimskih bronastih kipov štirih konj, prvotno del spomenika s prikazom kvadrige (štirivprega, ki se je uporabljala za dirkanje z vozovi)). Konje so postavili na fasado, na ložo nad verando bazilike svetega Marka v Benetkah, ob opustošenju Konstantinopla leta 1204.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Konji svetega Marka
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Kraljevina Italija
Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Kras
Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Leopold II., rojen kot Peter Leopold Jožef, toskanski vojvoda in rimsko-nemški cesar, * 5. maj 1747, Dunaj, † 1. marec 1792, Dunaj.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Lipicanec
Lipicánec je slovenska avtohtona pasma, vzrejena v Lipici.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Lipicanec
Ljubljanski kongres
Parada med Ljubljanskim kongresom Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Ljubljanski kongres
Lombardsko-beneško kraljestvo
Lombardsko-beneško kraljestvo je bila država, ki je bila ustanovljena z Dunajskim kongresom (1814) kot samostojna kraljevina, ki ji je vladal avstrijski cesar.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Lombardsko-beneško kraljestvo
Luka Čeč
Spominska plošča Luki Čeču v Postojni Luka Čeč, slovenski jamar, začetnik slovenske speleologije, * 11. oktober 1785, Postojna, † 31. julij 1836.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Luka Čeč
Maksimilijan I. Mehiški
Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški * 6. julij 1832, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 19. junij 1867, Santiago de Querétaro, Mehika, mlajši brat cesarja Franca Jožefa, je bil kot Maksimilijan I. Mehiški, habsburški cesar Mehike.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Maksimilijan I. Mehiški
Mayer Amschel Rothschild
Mayer Amschel Rothschild, nemško-judovski bankir, * 23. februar 1744, Frankfurt na Majni, † 19. september 1812, Frankfurt na Majni.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Mayer Amschel Rothschild
Mihail Ilarionovič Kutuzov
Knez Mihail Ilarionovič Goleniščev-Kutuzov (svetlejši knez Goleniščev-Kutuzov-Smolenski) (rusko князь Михаи́л Илларио́нович Голени́щев-Куту́зов (светле́йший князь Голени́щев-Куту́зов-Смоле́нский)), ruski vojskovodja, feldmaršal, diplomat in plemič, * 16.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Mihail Ilarionovič Kutuzov
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Nadvojvodina Avstrija
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Napoleon Bonaparte
Napoleon II.
Napoleon II (Napoléon François Joseph Charles Bonaparte) je bil leta 1815 nekaj tednov sporen francoski cesar.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Napoleon II.
Narodni muzej Slovenije
Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Narodni muzej Slovenije
Papež Leon XII.
Papež Leon XII. (Leone XII; Leo XII; Lev XII.; rojen kot Annibale Francesco Clemente Melchiore Girolamo Nicola Sermattei della Genga), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 22. avgust 1760 Monticelli di Genga, † 10. februar 1829.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Papež Leon XII.
Papež Pij VII.
Papež Pij VII. (rojen kot Barnaba Gregorio Chiaramonti, benediktinski) italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 14. avgust 1742 Cesena, † 20. avgust 1823 Rim, Papeška država.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Papež Pij VII.
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Přemyslidi
Primasova palača, Bratislava
Primasova palača (Primaciálny palác) je neoklasicistična palača v starem mestnem jedru Bratislave, glavnega mesta Slovaške.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Primasova palača, Bratislava
Red železne krone
Red železne krone trak odlikovanja Red železne krone (nemško Orden der Eisernen-Krone) je bilo visoko avstro-ogrsko vojaško odlikovanje.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Red železne krone
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Rodbina Habsburško-Lotarinška
Rodbina Habsburško-Lotarinška je bila ustanovljena leta 1736 s poroko vojvode lotarinškega Franca I. Štefana iz rodbine Châtenois (veja Vaudémont) z nadvojvodo Marijo Terezijo iz rodbine Habsburžanov.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Rodbina Habsburško-Lotarinška
Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)
Rudolf, prestolonaslednik Avstro-Ogrske (polno ime Rudolf Franz Karl Joseph), *21. avgust 1858, Laxenburg, Avstro-Ogrska, † 30. januar 1889, Mayerling, Avstro-Ogrska.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)
Samostan svetega Lambrehta
Samostan svetega Lambrehta je benediktinski samostan, ki stoji na 1028 metrih nadmorske višine v kraju Sankt Lambrecht na avstrijskem Štajerskem.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Samostan svetega Lambrehta
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Seznam madžarskih vladarjev
Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Trnovo
Seznam osebnosti iz četrtne skupnosti Trnovo vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Trnovo
Seznam osebnosti iz Občine Dol pri Ljubljani
Seznam osebnosti iz Občine Dol pri Ljubljani vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Seznam osebnosti iz Občine Dol pri Ljubljani
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Seznam zgodovinskih vsebin
Silvestro Dandolo
Silvestro Dandolo, avstrijski admiral, * 29. maj 1766, † 17. november 1847.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Silvestro Dandolo
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Slovenske Konjice
Stara Rezidenca, Salzburg
Salzburška Rezidenca ali Stara Rezidenca (Alte Residenz) je palača na trgu Domplatz in Residenzplatz v zgodovinskem središču (Altstadt) Salzburga, Avstrija.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Stara Rezidenca, Salzburg
Stolnica sv. Martina, Bratislava
Stolnica svetega Martina (Katedrála svätého Martina, Szent Márton-dóm ali Koronázó templom, Kathedrale des Heiligen Martin) je cerkev v Bratislavi na Slovaškem in stolnica katoliške nadškofije v Bratislavi.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Stolnica sv. Martina, Bratislava
Sušak, Reka
Pogled na zahodni del Sušaka Sušak je nekdanje samostojno mesto in dandanašnji del mesta Reke na Hrvaškem, ki leži vzhodno od reke Rječine.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Sušak, Reka
Sveta aliansa
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Sveta aliansa
Svetilnik Savudrija
Svetilnik Savudrija je najstarejši svetilnik na Hrvaškem, ki se nahaja v bližini istoimenske vasice na severnem koncu istrskega polotoka, blizu slovenske meje na južnem koncu Tržaškega zaliva.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Svetilnik Savudrija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Sveto rimsko cesarstvo
Tezej v boju s kentavrom
Tezej v boju s kentavrom ali Tezej, zmagovalec nad Kentavrom, je kiparsko delo v marmorju, ki ga je ustvaril Antonio Canova leta 1805 in je bilo razstavljeno v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Tezej v boju s kentavrom
Trdnjava Predel
Trdnjava Predel (Paßsperre Predil, Depot Oberbreth, Depot Predil) je bila ena izmed šestih utrdb, ki so tvorile sistem koroških utrdb.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Trdnjava Predel
Univerza v Innsbrucku
Univerza v Innsbrucku (uradno) je tretja največja univerza v Avstriji in največja v avstrijski zvezni deželi Tirolska.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Univerza v Innsbrucku
Vilenica
Vilenica je ena najstarejših turističnih jam na svetu.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Vilenica
Vincenc Kern
Vincenc Kern, slovenski zdravnik kirurg, * 20. januar 1760, Gradec, † 16. april 1829, Dunaj.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Vincenc Kern
Vojaška galerija, Zimski dvorec
''Vojaška galerija, Zimski dvorec''(Gregorij Černecov, 1827) Vojaška galerija je galerija (prostor in zbirka) portretov 332 generalov patriotske vojne leta 1812, ki se nahaja v Zimskem dvorcu v Sankt Peterburgu, Rusija.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Vojaška galerija, Zimski dvorec
Vojna Šeste koalicije
Vojna Šeste koalicije, v Nemčiji znana tudi kot vojna za osvoboditev, je bila vojna med koalicijo Avstrije, Prusije, Rusije, Združenega kraljestva, Portugalske, Švedske, Španije in številnih nemških držav in Francijo in njenimi zaveznicami, ki je trajala od marca 1813 do maja 1814.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Vojna Šeste koalicije
Vojna in mir (filmska serija)
Vojna in mir (Война и мир) je sovjetska vojna dramska filmska serija iz let 1966 in 1967, ki jo je režiral Sergej Bondarčuk in zanjo tudi napisal scenarij skupaj z Vasilijem Solovjovom ter temelji na Tolstojevem romanu Vojna in mir iz leta 1869.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Vojna in mir (filmska serija)
Wimpffen
Wimpffen tudi Wimpfen ali Wümpffen (Grafen von Wimpffen.) je ime izvirno württemberške plemiške viteške družine.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Wimpffen
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Zgodovina Slovenije
Zgodovinsko središče Krakova
Zemljevid Starega Krakova s Kraljevo cesto, označeno z rdečo bravo Stavbe na Glavnem trgu Zgodovinsko središče Krakova je eno od najbolj znamenitih starih mestnih jeder na Poljskem in od leta 1038 do 1596, ko je kralj Sigismund III. Vasa preselil prestolnico v Varšavo, središče poljskega političnega življenja.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Zgodovinsko središče Krakova
Zgornje Bitnje
Zgornje Bitnje so naselje z okoli 1.600 prebivalci v Mestni občini Kranj.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in Zgornje Bitnje
11. avgust
11.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in 11. avgust
12. februar
12.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in 12. februar
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in 1792
6. avgust
6.
Poglej Franc I. Habsburško-Lotarinški in 6. avgust
Prav tako znan kot Franc I. Avstrijski, Franc I. Avstrijski, avstrijski cesar, Franc II. Habsburško-Lotarinški, Franz I. Avstrijski.