Hitreje kot brskalnik!
109 odnosi: Aarhus, Akureyri, Čile, Črnogorsko primorje, Baffinov otok, Balsfjord, Bergen, Boka Kotorska, Boknafjord, Boljševik (otok), Borgarnes, Britanska Kolumbija, Campbellov otok, Carretera Austral, Davisov preliv, Devon (otok), Dolina, Ellesmere, Erik Rdeči, Estuarij, Fiordland, Flåmska železnica, Geiranger, Geirangerfjord, Geografija Čila, Geografija Črne gore, Geografija Norveške, Geografija Nove Zelandije, Geografija Združenih držav Amerike, Gratangen, Hafnarfjörður, Hardangerfjord, Hvalfjarðargöng, Islandija, Jezero Te Anau, Jotunheimen, Južni otok, Južnopatagonsko ledeno polje, Klif, Kola (polotok), Kotor, Kronologija druge svetovne vojne, Lejdang, Lysefjord, Milford Sound / Piopiotahi, Mjøsa, Mo i Rana, Morje, Narodni park Fiordland, Narodni parki na Novi Zelandiji, ..., Narodni parki Norveške, Nærøyfjord, Norddalsfjorden, Nordland, Norveška, Norveško morje, Nova Zelandija, Obalna geografija, Občina Nordkapp, Odense, Ognjena zemlja, Operacija Weserübung, Oslo, Oslofjord, Otok Axla Heiberga, Otok Estados, Patagonija, Porsanger, Porsangerfjorden, Preikestolen, Prevajanje, Rogaland, Romsdalen, Ryfast, Sami, Severna dežela, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Skandinavija, Skandinavski gorski brezov gozd in travišča, Skandinavski polotok, Skandinavsko gorovje, Sogndal, Sognefjord, Spitsberg, Storfjorden, Svalbard, Te Wahipounamu, Temminckov prodnik, Troms og Finnmark, Tromsø, Tronador (vulkan), Trondheim, Unescova dediščina na Norveškem, Urneška lesena cerkev, USS Forrestal (CVA-59), Utøya, Valdivijski deževni gozd, Veliko medvedje jezero, Vesterålen, Vestland, Vierwaldstadtsko jezero, Vikinška doba, Willem Barents, Zaliv, Združene države Amerike, Zemeljsko površje, Zgodovina Norveške, 16. februar, 6. gorska divizija (Wehrmacht). Razširi indeks (59 več) »
Aarhus
Aarhus (uradno črkovano Århus od leta 1948 do 1. januarja 2011) je drugo največje mesto na Danskem in sedež občine Aarhus.
Novo!!: Fjord in Aarhus · Poglej več »
Akureyri
Akureyri je mesto in pristanišče na severni obali Islandije.
Novo!!: Fjord in Akureyri · Poglej več »
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Novo!!: Fjord in Čile · Poglej več »
Črnogorsko primorje
Budva, pogled iz Gospoštine Črnogorsko primorje (črnogorsko in srbsko: Црногорско приморје / Crnogorsko primorje) ali Primorska regija je del Črne gore območje v Črni gori, ki meji na Jadransko morje in obsega prostor, ki se glede na relief, podnebje, vegetacijo in družbveno-ekonomsko strukturo razlikuje od osrednje regije.
Novo!!: Fjord in Črnogorsko primorje · Poglej več »
Baffinov otok
Lega Baffinovega otoka v Kanadi Baffinov otok (inuktitut Qikiqtaaluk) je eden od kanadskih arktičnih otokov na severu Kanade, del zveznega ozemlja Nunavut.
Novo!!: Fjord in Baffinov otok · Poglej več »
Balsfjord
Balsfjord je občina v administrativni regiji Troms na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Balsfjord · Poglej več »
Bergen
Bergen, zgodovinsko Bjørgvin, je drugo največje mesto na Norveškem s približno 285.900 prebivalci, je mesto in občina v okrožju Vestland na zahodni obali Norveške.
Novo!!: Fjord in Bergen · Poglej več »
Boka Kotorska
Boka Kotorska Boka Kotorska je dolg, prostran in razčlenjen zaliv na skrajnem severu (severozahodu) črnogorske obale Jadranskega morja.
Novo!!: Fjord in Boka Kotorska · Poglej več »
Boknafjord
Boknafjord ali Boknafjorden je fjord, bolje rečeno zaliv v okrožju Rogaland na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Boknafjord · Poglej več »
Boljševik (otok)
Boljševik je drugi največji in najjužnejši od štirih velikih in množice majhnih otokov, ki tvorijo otočje Severna dežela v Arktičnem oceanu, katerega oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od celine.
Novo!!: Fjord in Boljševik (otok) · Poglej več »
Borgarnes
Pogled na mesto z druge obale fjorda Borgarnes je majhno mesto na obali fjorda Borgarfjörður na Islandiji, približno 60 kilometrov severno od prestolnice Reykjavík.
Novo!!: Fjord in Borgarnes · Poglej več »
Britanska Kolumbija
Britanska Kolumbija (ali BC) je ena od desetih kanadskih provinc.
Novo!!: Fjord in Britanska Kolumbija · Poglej več »
Campbellov otok
Narava na Campbellovem otoku Campbellov otok (angleško Campbell Island) je podantarktični otok, ki pripada Novi Zelandiji.
Novo!!: Fjord in Campbellov otok · Poglej več »
Carretera Austral
''Zemljevid Carretere Austral'' Carretera Austral (kar v španščini pomeni »južna avtocesta«) je 1.240 km dolga cesta, ki povezuje južne predele Čila (regiji Los Lagos in Aysén) med krajema Puerto Montt in Villa O'Higgins.
Novo!!: Fjord in Carretera Austral · Poglej več »
Davisov preliv
Lega Davisovega preliva med Kanado in Grenlandijo Pogled na ustje fjorda Kangerlussuaq iz Davisovega preliva Davisov preliv je morski preliv v severnem Atlantskem oceanu, ki leži med jugovzhodom Baffinovega otoka v kanadskem zveznem ozemlju Nunavut in jugozahodom Grenlandije.
Novo!!: Fjord in Davisov preliv · Poglej več »
Devon (otok)
Devon (inuitsko Tatlurutit) je eden od kanadskih arktičnih otokov na severu Kanade, del zveznega ozemlja Nunavut, ki leži južno od otoka Ellesmere in zahodno od Baffinovega zaliva, na jugu pa ga Lancastrov preliv ločuje od Baffinovega otoka.
Novo!!: Fjord in Devon (otok) · Poglej več »
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Novo!!: Fjord in Dolina · Poglej več »
Ellesmere
Lega otoka Ellesmere v Kanadi Tundra v Narodnem parku Quttinirpaaq Ellesmere (inuitsko Umingmak Nuna, dobesedno »dežela moškatnega goveda«) je eden od kanadskih arktičnih otokov na severu Kanade, del zveznega ozemlja Nunavut, ki leži ob severozahodni obali Grenlandije.
Novo!!: Fjord in Ellesmere · Poglej več »
Erik Rdeči
Erik Rdeči (staronordijsko Eiríkr rauði; norveško Eirik Raude), vikinški raziskovalec, * 950, okrožje Jaeder, jugozahodna Norveška, † 1003, Grenlandija.
Novo!!: Fjord in Erik Rdeči · Poglej več »
Estuarij
Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.
Novo!!: Fjord in Estuarij · Poglej več »
Fiordland
Fiordland ('jame za tetoviranje') je geografska regija Nove Zelandije v jugozahodnem kotu Južnega otoka, ki obsega najbolj zahodno tretjino Southlanda.
Novo!!: Fjord in Fiordland · Poglej več »
Flåmska železnica
Flåmska železnica (Flåmsbana) je 20,2 kilometra dolga železniška proga med Myrdalom in Flåmom v občini Aurland v okrožju Vestland na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Flåmska železnica · Poglej več »
Geiranger
Geiranger je majhna turistična vasica v regiji Sunnmøre v administrativni regiji Møre og Romsdal v zahodnem delu Norveške.
Novo!!: Fjord in Geiranger · Poglej več »
Geirangerfjord
Geirangerfjord (Geirangerfjorden) je fjord v regiji Sunnmøre okrožja Møre og Romsdal na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Geirangerfjord · Poglej več »
Geografija Čila
Geografija Čila je zelo raznolika, saj se država razprostira od zemljepisne širine 17 ° južno do rta Horn pri 56 ° (če so vključene čilske trditve o Antarktiki, se Čile razširi do Južnega tečaja) in od Tihega oceana na zahodu do Andov na vzhodu.
Novo!!: Fjord in Geografija Čila · Poglej več »
Geografija Črne gore
Črna gora (črnogorščina Crna Gora, Црна Гора) je majhna gorata država na jugozahodnem Balkanu.
Novo!!: Fjord in Geografija Črne gore · Poglej več »
Geografija Norveške
Norveška je država v severni Evropi v severnem in zahodnem delu Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Fjord in Geografija Norveške · Poglej več »
Geografija Nove Zelandije
Nova Zelandija (maorsko Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu, blizu središča vodne poloble.
Novo!!: Fjord in Geografija Nove Zelandije · Poglej več »
Geografija Združenih držav Amerike
Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.
Novo!!: Fjord in Geografija Združenih držav Amerike · Poglej več »
Gratangen
Gratangen je občina v administrativni regiji Troms na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Gratangen · Poglej več »
Hafnarfjörður
Hafnarfjörður, glasbena šola Hafnarfjörður je mesto in pristanišče na Islandiji.
Novo!!: Fjord in Hafnarfjörður · Poglej več »
Hardangerfjord
Hardangerfjord je peti najdaljši fjord na svetu in drugi najdaljši fjord na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Hardangerfjord · Poglej več »
Hvalfjarðargöng
Hvalfjarðargöng je cestni predor pod fjordom Hvalfjörður na zahodu Islandije.
Novo!!: Fjord in Hvalfjarðargöng · Poglej več »
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Novo!!: Fjord in Islandija · Poglej več »
Jezero Te Anau
Jezero Te Anau je v jugozahodnem kotu Južnega otoka Nove Zelandije.
Novo!!: Fjord in Jezero Te Anau · Poglej več »
Jotunheimen
Jotunheimen (norveška izgovorjava; "dom Jötunn") je gorsko območje s približno 3500 kvadratnimi kilometri na jugu Norveške in je del dolgega območja, znanega kot Skandinavsko gorovje.
Novo!!: Fjord in Jotunheimen · Poglej več »
Južni otok
Južni otok je večji od obeh glavnih otokov, ki predstavljata ozemlje države Nove Zelandije na jugozahodnem delu Tihega oceana, in s površino 150.437 km² 12. največji otok na svetu.
Novo!!: Fjord in Južni otok · Poglej več »
Južnopatagonsko ledeno polje
Južnopatagonsko ledeno polje Južnopatagonsko ledeno polje (špansko Hielo Continental ali Campo de Hielo Sur) leži v južnih patagonskih Andih med Čilom in Argentino in je drugo največje nepretrgano ledeno polje na svetu izven polarnih območij.
Novo!!: Fjord in Južnopatagonsko ledeno polje · Poglej več »
Klif
Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom. Nastajanje klifa:1 Voda izkopava2 Krušenje podlage3 Nanos odkrušenih kamnin Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala.
Novo!!: Fjord in Klif · Poglej več »
Kola (polotok)
Kola (Kol'skij poluostrov; laponsko Guoládatnjárga) je polotok na skrajnem severozahodu Rusije, ki ga na severu obliva Barentsovo morje, na vzhodu in jugu pa Belo morje.
Novo!!: Fjord in Kola (polotok) · Poglej več »
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Novo!!: Fjord in Kotor · Poglej več »
Kronologija druge svetovne vojne
Kronologija druge svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred drugo svetovno vojno in po njej, a imajo z njo neposredno zvezo.
Novo!!: Fjord in Kronologija druge svetovne vojne · Poglej več »
Lejdang
Lejdang (staronordijsko leiðangr, norveško leidang, švedsko ledung, dansko leding, latinsko expeditio) je bila oblika splošnega vpoklica za organizacijo obalnih flot za sezonske pohode ali obrambo kraljestva, značilna za srednjeveške Skandinavce, kasneje pa splošni vojaški nabor svobodnih kmetov.
Novo!!: Fjord in Lejdang · Poglej več »
Lysefjord
Lysefjord ali Lysefjorden je fjord na območju tradicionalnega okrožja Ryfylke v okrožju Rogaland na jugozahodu Norveške.
Novo!!: Fjord in Lysefjord · Poglej več »
Milford Sound / Piopiotahi
Milford Sound (māori: Piopiotahi, uradno objavljen kot Milford Sound / Piopiotahi) je fjord na jugozahodu novozelandskega Južnega otoka znotraj narodnega parka Fiordland, morskega rezervata Piopiotahi (Milford Sound) in območja svetovne dediščine Te Wahipounamu.
Novo!!: Fjord in Milford Sound / Piopiotahi · Poglej več »
Mjøsa
Mjøsa je največje norveško jezero, pa tudi eno najglobljih jezer na Norveškem in v Evropi.
Novo!!: Fjord in Mjøsa · Poglej več »
Mo i Rana
Mo i Rana je mesto in upravno središče občine Rana v okrožju Nordland na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Mo i Rana · Poglej več »
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Novo!!: Fjord in Morje · Poglej več »
Narodni park Fiordland
Narodni park Fiordland zavzema jugozahodni del Južnega otoka Nove Zelandije.
Novo!!: Fjord in Narodni park Fiordland · Poglej več »
Narodni parki na Novi Zelandiji
Narodni parki Nove Zelandije so zavrovana naravna območja, ki jih upravlja Ministrstvo za varstvo narave (DOC).
Novo!!: Fjord in Narodni parki na Novi Zelandiji · Poglej več »
Narodni parki Norveške
Norveška ima 47 narodnih parkov, od tega 40 na celini in 7 na Svalbardu.
Novo!!: Fjord in Narodni parki Norveške · Poglej več »
Nærøyfjord
Nærøyfjord (ali Nærøyfjorden, urbano vzhodnonorveško) je fjord v občini Aurland v okrožju Vestland na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Nærøyfjord · Poglej več »
Norddalsfjorden
Norddalsfjorden je odcep glavnega Storfjordna v administrativni regiji Møre og Romsdal na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Norddalsfjorden · Poglej več »
Nordland
Nordland (lulesamijsko Nordlánnda, južnosamijsko Nordlaante, severnosamijsko Nordlánda) je okrožje na Norveškem v regiji Severna Norveška, najmanj naseljeno od vseh 11 okrožij, meji na Troms og Finnmark na severu, Trøndelag na jugu, okrožje Norrbotten na Švedskem na vzhodu, okrožje Västerbotten na jugovzhodu in Atlantski ocean (Norveško morje) na zahodu.
Novo!!: Fjord in Nordland · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Fjord in Norveška · Poglej več »
Norveško morje
Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra. Pod morskim dnom so bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina, ki se komercialno raziskujejo na območjih z globino morja do približno enega kilometra. Obalna območja so bogata z ribami, ki obiščejo Norveško morje iz severnega Atlantika ali Barentsovega morja (trske) zaradi drstenja. Topel severnoatlantski tok zagotavlja razmeroma stabilne in visoke temperature vode, tako da je za razliko od arktičnih morij Norveško morje vse leto brez ledu. Nedavne raziskave so pokazale, da je velika količina vode v Norveškem morju z veliko sposobnostjo absorpcije toplote pomembnejša kot vir milih zim na Norveškem kot Zalivski tok in njegovi podaljški.
Novo!!: Fjord in Norveško morje · Poglej več »
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Novo!!: Fjord in Nova Zelandija · Poglej več »
Obalna geografija
Obalna geografija, tudi litoralna geografija, je znanost o dinamičnem vmesniku med oceanom in kopnim, ki vključuje fizično geografijo (tj. obalna geomorfologija, geologija, oceanografija), antropogeografijo (sociologija in zgodovina) obale.
Novo!!: Fjord in Obalna geografija · Poglej več »
Občina Nordkapp
Nordkapp (severnosamijsko Davvinjárga ali Nordkáhppa; kvensko Kappa ali Nordkappa) je občina v okrožju Troms og Finnmark.
Novo!!: Fjord in Občina Nordkapp · Poglej več »
Odense
Odense je tretje največje mesto na Danskem (za Københavnom in Aarhusom) in največje mesto na otoku Funen.
Novo!!: Fjord in Odense · Poglej več »
Ognjena zemlja
Zemljevid Ognjene dežele Ognjéna zemlja (tudi Ognjéna dežêla) je otočje na skrajnem jugu Južne Amerike.
Novo!!: Fjord in Ognjena zemlja · Poglej več »
Operacija Weserübung
Operacija Weserübung (dobesedni prevod: Vaja na Vezeri) je nemško kodno ime za vojaško operacijo, s katero je Tretji rajh napadel in okupiral Dansko in Norveško.
Novo!!: Fjord in Operacija Weserübung · Poglej več »
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Novo!!: Fjord in Oslo · Poglej več »
Oslofjord
Oslofjord (urbano vzhodnonorveško) je zaliv na jugovzhodu Norveške, ki se razteza od namišljene črte med svetilnikoma Torbjørnskjær in Færder in navzdol do Langesunda na jugu do Osla na severu.
Novo!!: Fjord in Oslofjord · Poglej več »
Otok Axla Heiberga
Otok Axla Heiberga je nenaseljen otok na skrajnem severu Severne Amerike, del Kanadskega arktičnega otočja in s površino 43.178 km² eden večjih arktičnih otokov ter 31.
Novo!!: Fjord in Otok Axla Heiberga · Poglej več »
Otok Estados
Otok Estados (špansko Isla de los Estados, nizozemsko Stateneiland) je argentinski otok, ki leži 29 kilometrov od vzhodnega konca Ognjene zemlje, od katerega ga ločuje preliv Le Maire.
Novo!!: Fjord in Otok Estados · Poglej več »
Patagonija
Patagonija Patagonija (špansko Patagonia) je ozemlje na jugu Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine in Čila.
Novo!!: Fjord in Patagonija · Poglej več »
Porsanger
Porsanger (severnosamijsko Porsáŋgu; kvensko Porsanki) je občina v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Porsanger · Poglej več »
Porsangerfjorden
Porsangerfjorden (severnosamijsko Porsáŋgguvuotna; kvensko Porsanginvuono) je fjord v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Porsangerfjorden · Poglej več »
Preikestolen
Preikestolen ali Prekestolen ('prižnica', 'pridigarjev stol') je turistična znamenitost v občini Strand v okrožju Rogaland na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Preikestolen · Poglej več »
Prevajanje
Prevajanje je proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik.
Novo!!: Fjord in Prevajanje · Poglej več »
Rogaland
Rogaland je okrožje regije Zahodna Norveška, ki meji na Severno morje na zahodu in okraje Vestland na severu, Vestfold og Telemark na vzhodu ter Agder na vzhodu in jugovzhodu.
Novo!!: Fjord in Rogaland · Poglej več »
Romsdalen
Romsdalen je dolina v zahodnem delu Norveške.
Novo!!: Fjord in Romsdalen · Poglej več »
Ryfast
Ryfast je sistem podmorskih predorov v okrožju Rogaland na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Ryfast · Poglej več »
Sami
Sámiji (črkovano tudi Sami) so tradicionalno samijsko govoreče ljudstvo, ki naseljuje regijo Sápmi, ki danes obsega velike severne dele Norveške, Švedske, Finske in polotoka Kola v Rusiji.
Novo!!: Fjord in Sami · Poglej več »
Severna dežela
Severna dežela je otočje v Arktičnem oceanu severno od Sibirije, ki ga oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od Tajmirskega rta na celini.
Novo!!: Fjord in Severna dežela · Poglej več »
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Novo!!: Fjord in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi · Poglej več »
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Novo!!: Fjord in Skandinavija · Poglej več »
Skandinavski gorski brezov gozd in travišča
Svetovni sklad za naravo (WWF) opredeljuje skandinavske gorske brezove gozdove in travišča kot ekoregijo kopenske tundre na Norveškem, Švedskem in Finskem.
Novo!!: Fjord in Skandinavski gorski brezov gozd in travišča · Poglej več »
Skandinavski polotok
Skandinavski polotok (zeleno) Skandinavski polotok (švedsko Skandinaviska halvön; norveško Den skandinaviske halvøy (Bokmål) ali nunorsk: Den skandinaviske halvøya; finsko Skandinavian niemimaa) je polotok v severni Evropi, ki v grobem obsega celinski del Švedske, Norveške in severozahodno območje Finske.
Novo!!: Fjord in Skandinavski polotok · Poglej več »
Skandinavsko gorovje
Skandinavsko gorovje ali Scandes je gorovje, ki poteka preko Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Fjord in Skandinavsko gorovje · Poglej več »
Sogndal
Sogndal je občina v okrožju Vestland na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Sogndal · Poglej več »
Sognefjord
Sognefjord ali Sognefjorden (urbano vzhodnonorveško, z vzdevkom Kralj fjordov (Fjordenes konge), je največji in najgloblji fjord na Norveškem. Je v okrožju Vestland na zahodu Norveške in se razteza 205 kilometrov v notranjost od oceana do majhne vasice Skjolden v občini Luster. Fjord je dal ime okoliškemu okrožju Sogn. Ime je povezano z norveško besedo súg- za 'sesati', verjetno zaradi valovanja ali sesanja plimskih tokov na ustju fjorda.
Novo!!: Fjord in Sognefjord · Poglej več »
Spitsberg
Spitsberg je največji otok otočja Svalbard v Arktičnem oceanu na skrajnem severu Evrope, ki tvori najzahodnejši del tega otočja na stičišču Grenlandskega in Barentsovega morja, približno na pol razdalje med Grenlandijo in Deželo Franca Jožefa.
Novo!!: Fjord in Spitsberg · Poglej več »
Storfjorden
Storfjorden ali Storfjord je 110 kilometrov dolg fjord v regiji Sunnmøre v administrativni regiji Møre og Romsdal na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Storfjorden · Poglej več »
Svalbard
Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.
Novo!!: Fjord in Svalbard · Poglej več »
Te Wahipounamu
Te Wāhipounamu (maorsko za 'kraj zelenega kamna') je območje Unescove svetovne dediščine v jugozahodnem kotu Južnega otoka Nove Zelandije.
Novo!!: Fjord in Te Wahipounamu · Poglej več »
Temminckov prodnik
Temminckov prodnik (znanstveno ime Calidris temminckii) je ptič iz družine kljunačev, ki gnezdi na skrajnem severu Evrazije.
Novo!!: Fjord in Temminckov prodnik · Poglej več »
Troms og Finnmark
Troms og Finnmark (norveško:; severni sami Romsa ja Finnmárku; kven Tromssa ja Finmarkku; Tromssa ja Finnmark, lit. Troms in Finnmark) je okrožje v razpadu na severu Norveške, ki je bilo ustanovljeno 1.
Novo!!: Fjord in Troms og Finnmark · Poglej več »
Tromsø
Tromsø, severnosamijsko Romsa Tromssa; kvensko Tromssa; Tromsö) je mesto v občini Tromsø v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem. Mesto je upravno središče občine in tudi upravno središče okraja Troms. Škofija Nord-Hålogaland in njen škof imata sedež v stolnici v Tromsøju v mestu. Mesto leži na otoku Tromsøya, ta pa v prelivu Tromsøysundet, tik ob kopnem severne Norveške. Celinsko predmestje Tromsdalen je s središčem mesta na Tromsøyi povezano z mostom Tromsø in predorom Tromsøysund. Predmestje Kvaløysletta na otoku Kvaløya je s središčem mesta povezano z mostom Sandnessund. Mesto s površino 21,25 kvadratnih kilometrov ima (2017) 64.448 prebivalcev, kar daje mestu gostoto prebivalstva 3033 prebivalcev na kvadratni kilometer. Središče mesta (na Tromsøyi) ima 38.980 prebivalcev. Celinski del mesta, Tromsdalen, ima 16.787 prebivalcev, predmestje Kvaløysletta na otoku Kvaløya pa 8681 prebivalcev. Najbolj naseljeno mesto severno od Tromsøja na Norveškem je Alta s 15.094 prebivalci (2017), zaradi česar je Tromsø zelo veliko mesto za ta obsežen podeželski severni del Norveške in najsevernejše mesto na svetu z več kot 20.000 prebivalci. Je največje urbano območje na severu Norveške in tretje največje severno od arktičnega kroga kjerkoli na svetu (za Murmanskom in Norilskom). Največji delodajalki v mestu sta Univerza Tromsø (UiT) in Univerzitetna bolnišnica Severne Norveške. V Tromsøju ima svoj sedež tudi Norveški polarni inštitut. Observatorij Northern Lights je bil ustanovljen leta 1928 in dve podjetji, povezani s Kongsberg Gruppen, zbirata satelitske podatke iz vesolja z uporabo observatorija. Ribiška industrija je zelo pomembna. Norveški Norges Råfisklag in Norges sjømatråd (svet za morsko hrano) imata sedež v Tromsøju. Sparebanken Nord-Norge ima tudi svoj sedež v mestu. Poleg tega ima tukaj sedež tudi "Skatt nord", agencija norveške davčne uprave. Mesto je toplejše od večine drugih krajev na isti zemljepisni širini zaradi učinka Zalivskega toka. Podnebje je celo blažje kot kraji, ki so veliko južneje od njega drugod po svetu, na primer v Hudsonovem zalivu in na Daljnem vzhodu Rusije, s toplovodnim tokom, ki kljub zelo visoki zemljepisni širini omogoča razmeroma mile zime in rast dreves. V središču mesta Tromsø je največ starih lesenih hiš na severu Norveške, najstarejša hiša je iz leta 1789. Mesto je kulturno središče svoje regije, saj poleti poteka več festivalov. Torbjørn Brundtland in Svein Berge iz elektronskega dua Röyksopp ter Lene Marlin sta odraščala in začela kariero v Tromsøju. Znani elektronski glasbenik Geir Jenssen prav tako prihaja iz Tromsøja.
Novo!!: Fjord in Tromsø · Poglej več »
Tronador (vulkan)
Tronador (v španščini Cerro Tronador) je ugasel stratovulkan v južnih Andih, ki leži na meji med Argentino in Čilom, v bližini argentinskega mesta Bariloče.
Novo!!: Fjord in Tronador (vulkan) · Poglej več »
Trondheim
Trondheim (po slovensko; urbano vzhodnonorveško; južni Sami Tråante), zgodovinsko Kaupangen, Nidaros in Trondhjem (lokalna izgovorjava), je mesto in občina v okrožju Trøndelag na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Trondheim · Poglej več »
Unescova dediščina na Norveškem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) označuje območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih predlagale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.
Novo!!: Fjord in Unescova dediščina na Norveškem · Poglej več »
Urneška lesena cerkev
Urneška lesena cerkev (Urnes stavkyrkje) je lesena cerkev iz 12.
Novo!!: Fjord in Urneška lesena cerkev · Poglej več »
USS Forrestal (CVA-59)
USS Forrestal (CVA-59) (pozneje CV-59 in AVT-9) je bila letalonosilka Vojne mornarice ZDA, ki je bila vodilna ladja novega razreda superletolonosilk - razred forrestel.
Novo!!: Fjord in USS Forrestal (CVA-59) · Poglej več »
Utøya
Utøya pozimi. Utøya je norveški otok v fjordu Tyrifjorden v norveški administrativni regiji Buskerud (občina Hole).
Novo!!: Fjord in Utøya · Poglej več »
Valdivijski deževni gozd
Valdivijski deževni gozdovi (NT0404) so ekoregija na zahodni obali južne Južne Amerike v Čilu in segajo do Argentine.
Novo!!: Fjord in Valdivijski deževni gozd · Poglej več »
Veliko medvedje jezero
Veliko medvedje jezero je ledeniško jezero, ki leži na severnem tečajniku na severozahodu Severne Amerike.
Novo!!: Fjord in Veliko medvedje jezero · Poglej več »
Vesterålen
Vesterålen je okrožje in otočje v administrativni regiji Nordland na Norveškem.
Novo!!: Fjord in Vesterålen · Poglej več »
Vestland
Vestland je okrožje na Norveškem, ustanovljeno 1.
Novo!!: Fjord in Vestland · Poglej več »
Vierwaldstadtsko jezero
Vierwaldstadtsko jezero (nemško Vierwaldstättersee, dobesedno 'jezero štirih gozdnih kantonov', francosko lac des Quatre-Cantons, italijansko lago dei Quattro Cantoni) je jezero v osrednji Švici in četrto največje v državi. Jezero je zapletene oblike, z več ostrimi zavoji in štirimi kraki. Začne se v južno severno vezani dolini reke Reuss med strmimi pečinami nad Urnerseejem od Flüelena proti Brunnenu na severu, preden zavije ostro proti zahodu, kjer se nadaljuje v porečje Gersauer. Tu je tudi najgloblja točka jezera na 214 m. Še bolj zahodno od njega je Buochser Bucht, vendar jezero spet močno zavije proti severu skozi ozko odprtino med Unter Nas (Spodnji nos) Bürgenstock na zahodu in Ober Nas (Zgornji nos) Rigija na vzhodu do zaliva Vitznau. Pred Vitznauom pod Rigijem jezero spet močno zavije proti zahodu, da doseže središče štirikrakega križa, imenovanega Chrütztrichter (križni lijak). Tu se na severu zbližujejo Vitznauer Bucht s Küssnachtersee, Luzernersee z zahoda ter Horwer Bucht in Stanser Trichter na jugu, ki ga najdemo tik pod severovzhodno stranjo Pilatusa in zahodno stranjo Bürgenstocka. Na zelo ozkem prehodu med vzhodno kapalko Pilatusa (imenovano Lopper) in Stansstadom, jezero doseže svoj jugozahodni krak pri Alpnachstadu na strmih južnih vznožjih Pilatusa, Alpnachersee. Jezero odvaja vodo v reko Reuss v Lucernu iz kraka, imenovanega Luzernersee (Luzernsko jezero). Celotno jezero ima skupno površino 114 km² na nadmorski višini 434 m in največjo globino 214 m. Njegova prostornina je 11,8 km³. Velik del obale se strmo dviga v gore do 1500 m nad jezerom, kar ima za posledico številne slikovite poglede, vključno s pogledi na gore Rigi in Pilatus. Reuss vstopi v jezero pri Flüelenu, v delu, imenovanem Urnersee (jezero Uri, v kantonu Uri) in izstopi v Luzernu. Jezero sprejema tudi Muoto v Brunnenu, Engelberger Aa v Buochs in Sarner Aa v Alpnachstad. Jezero je mogoče obiti z vlakom in cesto, čeprav železniška pot jezero obide tudi na severni strani Rigija preko Arth-Goldau. Od leta 1980 avtocesta A2 vodi skozi predor Seelisberg, da bi v le pol ure v Altdorfu, Uri, južno od začetka jezera v Flüelenu, prišla do prelaza Gotthard. Parniki in druge potniške ladje vozijo med različnimi vasmi in mesti ob jezeru. Je priljubljena turistična destinacija tako za domače Švicarje kot za tujce, ob obalah pa je veliko hotelov in letovišč. Poleg tega je ob obali Urnersee travnik Rütli, tradicionalno mesto ustanovitve Švicarske konfederacije. 35-kilometrska spominska pešpot, Švicarska pot, je bila zgrajena okoli jezera Uri ob praznovanju 700-letnice države leta 1991.
Novo!!: Fjord in Vierwaldstadtsko jezero · Poglej več »
Vikinška doba
Vikinška doba (793–1066 n. št.) je bilo obdobje v srednjem veku, ko so se Norvežani, znani kot Vikingi, lotili obsežnih plenitev, koloniziranja, osvajanja in trgovanja po vsej Evropi in dosegli Severno Ameriko.
Novo!!: Fjord in Vikinška doba · Poglej več »
Willem Barents
Willem Barents, nizozemski raziskovalec in pomorščak, * 1550, Terschelling, † 20. junij 1597, Nova Zemlja.
Novo!!: Fjord in Willem Barents · Poglej več »
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Novo!!: Fjord in Zaliv · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Fjord in Združene države Amerike · Poglej več »
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Novo!!: Fjord in Zemeljsko površje · Poglej več »
Zgodovina Norveške
Na zgodovino Norveške sta v izjemni meri vplivala relief in podnebje regije.
Novo!!: Fjord in Zgodovina Norveške · Poglej več »
16. februar
16.
Novo!!: Fjord in 16. februar · Poglej več »
6. gorska divizija (Wehrmacht)
6.
Novo!!: Fjord in 6. gorska divizija (Wehrmacht) · Poglej več »
