Hitreje kot brskalnik!
57 odnosi: Albert IV. Tirolski, Andeški, Árpádovci, Švabska vojvodina, Četrta križarska vojna, Babenberžani, Bazilika sv. Kastorja, Koblenz, Bertold IV., vojvoda Meranski, Bizantinsko cesarstvo, Bonifacij I. Montferraški, Cerkev svetega Križa, Schwäbisch Gmünd, Friderik II. Hohenstaufen, Goslar, Grad Wittelsbach, Henrik II. istrski mejni grof, Henrik VI. Hohenstaufen, Izak II. Angel, Koblenz, Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach), Konstantinopel, Kraljevina Češka, Ludvik I., bavarski vojvoda, Otokar I. Češki, Oton I., bavarski vojvoda, Oton IV. Nemški, Papež Inocenc III., Přemyslidi, Rammelsberg, Riga, Rodbina Welf, Samostan Sankt Gallen, Sicilska zlata bula, St. Gallen, Staufovci, Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer, Stolnica svetega Martina, Mainz, Strasbourg, Sveto rimsko cesarstvo, Terra Mariana, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Češka, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zofija Višnjegorska, 1177, 1196, 1197, 1198, 1199, ..., 1201, 1204, 1205, 1207, 1208, 1212, 21. junij. Razširi indeks (7 več) »
Albert IV. Tirolski
Albert IV. (ali Albert III., odvisno od načina štetja; – 22. julij 1253) je bil tirolski grof od leta 1202 do svoje smrti, zadnji iz prvotne Tirolske hiše.
Novo!!: Filip Švabski in Albert IV. Tirolski · Poglej več »
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Novo!!: Filip Švabski in Andeški · Poglej več »
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Novo!!: Filip Švabski in Árpádovci · Poglej več »
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Novo!!: Filip Švabski in Švabska vojvodina · Poglej več »
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Novo!!: Filip Švabski in Četrta križarska vojna · Poglej več »
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Novo!!: Filip Švabski in Babenberžani · Poglej več »
Bazilika sv. Kastorja, Koblenz
Južna stran Bazilike sv. Kastorja z vrtom Notranjost Bazilika sv.
Novo!!: Filip Švabski in Bazilika sv. Kastorja, Koblenz · Poglej več »
Bertold IV., vojvoda Meranski
Bertold IV.
Novo!!: Filip Švabski in Bertold IV., vojvoda Meranski · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Filip Švabski in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bonifacij I. Montferraški
Montferraški grb Bonifacij I. Monferraški (Vonifatios Momferratikos), monferraški markiz, eden od voditeljev četrtega križarskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207), * okrog 1150, † 4. september 1207.
Novo!!: Filip Švabski in Bonifacij I. Montferraški · Poglej več »
Cerkev svetega Križa, Schwäbisch Gmünd
Cerkev svetega Križa (uradno: Münster zum Heiligen Kreuz, med letoma 1761-1803 opatijska cerkev Naše ljube Gospe; pogovorno Gmünder Münster) v Schwäbisch Gmündu je bila postavljena okoli 1320 kot župnijska cerkev v gotskem slogu, namesto 200 let starejše predhodnice.
Novo!!: Filip Švabski in Cerkev svetega Križa, Schwäbisch Gmünd · Poglej več »
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Novo!!: Filip Švabski in Friderik II. Hohenstaufen · Poglej več »
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Novo!!: Filip Švabski in Goslar · Poglej več »
Grad Wittelsbach
spomenik na mestu nekdanjega gradu Grad Wittelsbach je od 11. stoletja stal v Oberwittelsbachu (danes del Aichacha, severovzhodno od Augsburga) na bavarskem Švabskem.
Novo!!: Filip Švabski in Grad Wittelsbach · Poglej več »
Henrik II. istrski mejni grof
Henrik II.
Novo!!: Filip Švabski in Henrik II. istrski mejni grof · Poglej več »
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Novo!!: Filip Švabski in Henrik VI. Hohenstaufen · Poglej več »
Izak II. Angel
Izak II.
Novo!!: Filip Švabski in Izak II. Angel · Poglej več »
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Novo!!: Filip Švabski in Koblenz · Poglej več »
Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach)
Sodobna fantazijska upodobitev Konrada Wittelsbacha Konrad Wittelsbach (* okoli 1120/1125; † 25. oktober 1200 blizu Riedfelda, danes del Neustadta an der Aisch) je bil nadškof Mainza (Konrad I. von Scheyern-Wittelsbach, imenovan tudi Konrad Majnški) in Salzburški (Konrad III.) ter kardinalski škof Sabinski ter cesarski nadškof -kancler.
Novo!!: Filip Švabski in Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach) · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Filip Švabski in Konstantinopel · Poglej več »
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Novo!!: Filip Švabski in Kraljevina Češka · Poglej več »
Ludvik I., bavarski vojvoda
Ludvik I., imenovan Kelheimer, bavarski vojvoda, * 23. december 1173, Kelheim, † 15. september 1231, Kelheim.
Novo!!: Filip Švabski in Ludvik I., bavarski vojvoda · Poglej več »
Otokar I. Češki
Otokar I. Přemysl (češko Přemysl I. Otakar) je bil od leta 1192 vojvoda Češke in kasneje dobil naslov kralja, prvič leta 1198 od Filipa Švabskega, nato leta 1203 od Otona IV. Brunsviškega in leta 1212 od Friderika II., * okoli 1155, † 15. december 1230, Praga.
Novo!!: Filip Švabski in Otokar I. Češki · Poglej več »
Oton I., bavarski vojvoda
Oton Rdečelasec, bavarski vojvoda (kot I.), bavarski palatinski grof (kot VI.), grof von Scheyern (kot VIII.), * okrog 1117, Kelheim, † 11. julij 1183, Pfullendorf na območju Tübingena.
Novo!!: Filip Švabski in Oton I., bavarski vojvoda · Poglej več »
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Novo!!: Filip Švabski in Oton IV. Nemški · Poglej več »
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Novo!!: Filip Švabski in Papež Inocenc III. · Poglej več »
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Novo!!: Filip Švabski in Přemyslidi · Poglej več »
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Novo!!: Filip Švabski in Rammelsberg · Poglej več »
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Novo!!: Filip Švabski in Riga · Poglej več »
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Novo!!: Filip Švabski in Rodbina Welf · Poglej več »
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Novo!!: Filip Švabski in Samostan Sankt Gallen · Poglej več »
Sicilska zlata bula
Sicilska zlata bula (latinsko Bulla Aurea Siciliæ, češko Zlatá bula sicilská) je odlok cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika II. Hohenstaufna, izdan 26. septembra 1212, v Baslu, s katerim je potrdil dednost kraljevega naslova češkega kralja Otokarja I. Otokar I. je bil povišan v kralja že leta 1198, vendar njegov naslov ni bil deden.
Novo!!: Filip Švabski in Sicilska zlata bula · Poglej več »
St. Gallen
St.
Novo!!: Filip Švabski in St. Gallen · Poglej več »
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Novo!!: Filip Švabski in Staufovci · Poglej več »
Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.
Novo!!: Filip Švabski in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer · Poglej več »
Stolnica svetega Martina, Mainz
Stolnica v Mainzu ali Stolnica svetega Martina (nem.: Mainzer Dom, Martinsdom ali - uradno - Der Hohe Dom zu Mainz), se nahaja v bližini zgodovinskega centra in peš cone ob mestnem trgu v mestu Mainz, Nemčija.
Novo!!: Filip Švabski in Stolnica svetega Martina, Mainz · Poglej več »
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Novo!!: Filip Švabski in Strasbourg · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Filip Švabski in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Terra Mariana
Terra Mariana (slovensko Marijina zemlja) je bilo uradno ime Srednjeveške ali Stare Livonije.
Novo!!: Filip Švabski in Terra Mariana · Poglej več »
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Filip Švabski in Vojvodina Avstrija · Poglej več »
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I. leta 895 prisegel zvestobo vzhodnofrankovskemu kralju Arnulfu, odcepila od razpadajoče Velikomoravske. Češki knezi iz dinastije Přemyslydov so na začetku vladali s praškega gradu in Levega Hradca in pod svoj oblast dobili nadaljnje posesti. Pokristjanjevanje, ki sta ga sprožila sveti Ciril in Metod, so nadaljevali frankovski škofje iz Regensburga in Passaua. Leta 973 je bila s skupnimi močmi vojvode Boleslava II. in cesarja Otona I. ustanovljena praška škofija. Češki knez Venčeslav I., ki ga je leta 935 ubil njegov mlajši brat Boleslav, je postal svetnik in zavetnik dežele. V času, ko je češke dežele zasedel poljski kralj Boleslav I. in so dinastijo Přemyslidov pretresali notranji spori, je vojvoda Vladivoj leta 1002 prejel Bohemijo kot fevd iz rok vzhodnofrankovskega kralja Henrika II. Vojvodina je postala cesarska država Svetega rimskega cesarstva. Knez Otokar I. je leta 1198 dosegel, da je nemški kralj Filip Švabski Vojvodino Češko povišal v dedno Kraljevino Češko. Přemyslydi so ostali na oblasti ves srednji vek, vse do izumrtja moške linije s smrtjo kralja Venčeslava III. leta 1306.
Novo!!: Filip Švabski in Vojvodina Češka · Poglej več »
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Novo!!: Filip Švabski in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg · Poglej več »
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Novo!!: Filip Švabski in Zgodovina Nemčije · Poglej več »
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Novo!!: Filip Švabski in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »
Zofija Višnjegorska
Zofija Višnjegorska (oz. von Weichselberg), plemkinja iz pomembne rodbine Višnjegorskih, *okoli 1190; † 28. februar 1256 v Admontu). Zofija je bila hči vplivnega grofa Albrehta Višnjegorskega († 1209), ki je okoli leta 1200 priključil Belo krajino h Kranjski. Kot zadnja predstavnica te rodbine je v zakon s Henrikom Andeškim, mejnim grofom Kranjske in Istre, prinesla bogato zapuščino svojih prednikov, ki je vključevala mnoge posesti takratne Slovenske marke. Henrik je bil po umoru kralja Filipa Švabskega preganjan in po rehabilitaciji ni morel pridobiti svojega premoženja nazaj ter je kmalu zatem umrl v Slovenj Gradcu. Kljub temu je zapuščina Višnjegorskih ostala vdoveli Zofiji, ki pa se je odločila za samostansko življenje. Vojvoda Oton I. Bambergški iz rodbine Andeških, eden bratov pokojnega moža, je izkoristil priložnost in odkupil to zapuščino. Del kupnine je podarila samostanu v Dißnu, večino pa samostanu v Admontu, kjer je preživela ostanek svojega življenja. Njen grob se nahaja v stiškem samostanu. Kategorija:Grofi Kategorija:Zgodovina Slovenije.
Novo!!: Filip Švabski in Zofija Višnjegorska · Poglej več »
1177
1177 (MCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Filip Švabski in 1177 · Poglej več »
1196
1196 (MCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Filip Švabski in 1196 · Poglej več »
1197
1197 (MCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Filip Švabski in 1197 · Poglej več »
1198
1198 (MCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Filip Švabski in 1198 · Poglej več »
1199
1199 (MCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Filip Švabski in 1199 · Poglej več »
1201
1201 (MCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Filip Švabski in 1201 · Poglej več »
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Filip Švabski in 1204 · Poglej več »
1205
1205 (MCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Filip Švabski in 1205 · Poglej več »
1207
1207 (MCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Filip Švabski in 1207 · Poglej več »
1208
1208 (MCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Filip Švabski in 1208 · Poglej več »
1212
1212 (MCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Filip Švabski in 1212 · Poglej več »
21. junij
21.
Novo!!: Filip Švabski in 21. junij · Poglej več »
