Kazalo
57 odnosi: Abraham de Moivre, Alan Turing, Število, Število Markova, Število zlatega reza, Številski sistem, Čenovo praštevilo, Béjaïa, Binomski koeficient, Celoštevilsko zaporedje, David Singmaster, Enotski ulomek, Etude za klavir (Ligeti), Evklidov algoritem, Fibonaccijeva beseda, Fibonaccijevo število, Haskell, Π (film), Jacques Philippe Marie Binet, Kaktusovke, Kombinatorika, Kvadratni koren števila 5, Leonardo Fibonacci, Leseni princ, Logaritemska spirala, Mole Antonelliana, Obratna Fibonaccijeva konstanta, Ocaml, Plastično število, Podolžno število, Podprogram, Polinomi Čebišova, Rekurzija, Robert Daniel Carmichael, Scheme (programski jezik), Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst števil, Teorija števil, Wall-Sun-Sunovo praštevilo, Zajčje zaporedje, Zaporedje, Zlata spirala, Zlati rez, 1 (število), 123 (število), 13 (število), 144 (število), 2 (število), 2048 (igra), 21 (število), ... Razširi indeks (7 več) »
Abraham de Moivre
Abraham de Moivre, francoski matematik, * 26. maj 1667, Vitry-le-François, Šampanja, Francija, † 27. november 1754, London, Anglija.
Poglej Fibonaccijevo število in Abraham de Moivre
Alan Turing
Alan Mathison Turing, angleški matematik, logik, računalnikar, kriptolog in kriptograf, * 23. junij 1912, London, Anglija, † 7. junij 1954, Wilmslow, Anglija.
Poglej Fibonaccijevo število in Alan Turing
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Fibonaccijevo število in Število
Število Markova
Števílo Markova je v teoriji števil pozitivno celo število x, y ali z, ki je ena od rešitev kvadratne diofantske enačbe Markova: Prva števila Markova so: dvojiškem drevesu. in predstavljajo koordinate markovskih trojic: Števila se imenujejo po Andreju Andrejeviču Markovu starejšem.
Poglej Fibonaccijevo število in Število Markova
Število zlatega reza
Graf kvadratne funkcije zlatega reza \Phi^2 - \Phi - 1\.
Poglej Fibonaccijevo število in Število zlatega reza
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.
Poglej Fibonaccijevo število in Številski sistem
Čenovo praštevilo
Čenovo praštevilo je praštevilo p, če je tudi p + 2 praštevilo ali polpraštevilo.
Poglej Fibonaccijevo število in Čenovo praštevilo
Béjaïa
Béjaïa (izg. Bedžaja, kabilsko Bgayet, ⴱⴳⴰⵢⴻⵜ), nekoč Bougie in Bugia, je sredozemsko pristaniško mesto v zalivu Béjaïa v Alžiriji.
Poglej Fibonaccijevo število in Béjaïa
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Fibonaccijevo število in Binomski koeficient
Celoštevilsko zaporedje
Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.
Poglej Fibonaccijevo število in Celoštevilsko zaporedje
David Singmaster
David Breyer Singmaster, ameriško-britanski matematik, * december 1938, Ferguson, Missouri, ZDA, † 13. februar 2023.
Poglej Fibonaccijevo število in David Singmaster
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Poglej Fibonaccijevo število in Enotski ulomek
Etude za klavir (Ligeti)
Etude za klavir skladatelja Györgyja Ligetija so ena najpomembnejših zbirk pianistične glasbe 20. stoletja.
Poglej Fibonaccijevo število in Etude za klavir (Ligeti)
Evklidov algoritem
Evklídov algorítem je postopek, s katerim se določi največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov.
Poglej Fibonaccijevo število in Evklidov algoritem
Fibonaccijeva beseda
reznim zaporedjem s premico z naklonom 1/\Phi\, ali \Phi-1\,, kjer je \Phi \, število zlatega reza. Fibonaccijeva beseda je posebno zaporedje dvojiških števk (ali simbolov iz poljubne dvočrkovne abecede).
Poglej Fibonaccijevo število in Fibonaccijeva beseda
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Fibonaccijevo število in Fibonaccijevo število
Haskell
Haskell je popolnoma funkcijski programski jezik s polimorfičnimi tipi, ki omogoča izjemno elegantno implementacijo matematičnih struktur, predvsem neskončnih.
Poglej Fibonaccijevo število in Haskell
Π (film)
π (znan tudi kot Pi ali Pi - Vera v kaos) je ameriški psihološki triler režiserja Darrena Aronofskyja iz leta 1998.
Poglej Fibonaccijevo število in Π (film)
Jacques Philippe Marie Binet
Jacques Philippe Marie Binet, francoski matematik, astronom in fizik, * 2. februar 1786, Rennes, Bretanija, Francija, † 12. maj 1856, Pariz, Francija.
Poglej Fibonaccijevo število in Jacques Philippe Marie Binet
Kaktusovke
Kaktusovke (znanstveno ime Cactaceae), pogovorno: »kaktusi«, so rastlinska družina z več kot 2000 vrstami, v tropskih in subtropskih puščavah ter stepah severne in južne Amerike, ena sama vrsta Rhipsalis baccifera raste v osrednji Afriki.
Poglej Fibonaccijevo število in Kaktusovke
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Fibonaccijevo število in Kombinatorika
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Fibonaccijevo število in Kvadratni koren števila 5
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Poglej Fibonaccijevo število in Leonardo Fibonacci
Leseni princ
Leseni princ, baletna glasba Béle Bartóka.
Poglej Fibonaccijevo število in Leseni princ
Logaritemska spirala
Logaritemska spirala. Vrtinec. Logaritemska spirala (tudi enakokotna spirala in spirala rasti) je vrsta spirale, ki se pogosto pojavlja v naravi.
Poglej Fibonaccijevo število in Logaritemska spirala
Mole Antonelliana
Mole Antonelliana je pomembna znamenitost med zgradbami v Torinu v Italiji, ki se imenuje po arhitektu Alessandru Antonelliju.
Poglej Fibonaccijevo število in Mole Antonelliana
Obratna Fibonaccijeva konstanta
Obratna Fibonaccijeva konstanta (oznaka ψ) je v matematiki konstanta in je določena kot vsota obratnih vrednosti Fibonaccijevih števil: Razmerje zaporednih členov vsote konvergira k obratni vrednosti števila zlatega reza Φ.
Poglej Fibonaccijevo število in Obratna Fibonaccijeva konstanta
Ocaml
OCaml (skrajšano iz Objective Caml, kar je angleški izraz za predmetni jezik vrste CAML) je splošni programski jezik iz družine programskih jezikov ML.
Poglej Fibonaccijevo število in Ocaml
Plastično število
Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).
Poglej Fibonaccijevo število in Plastično število
Podolžno število
Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).
Poglej Fibonaccijevo število in Podolžno število
Podprogram
Podprogram je v računalništvu zaporedje programskih ukazov, ki izvaja določeno nalogo, zbrano kot enota.
Poglej Fibonaccijevo število in Podprogram
Polinomi Čebišova
Polinómi Čebišova (tudi polinomi Čebiševa) so v matematiki zaporedje ortogonalnih polinomov, ki so povezani z de Moivreovo formulo in jih lahko preprosto določimo rekurzivno kot na primer Fibonaccijeva ali Lucasova števila.
Poglej Fibonaccijevo število in Polinomi Čebišova
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Poglej Fibonaccijevo število in Rekurzija
Robert Daniel Carmichael
Robert Daniel Carmichael, ameriški matematik, * 1. marec 1879, Goodwater, Alabama, ZDA, † 2. maj 1967, Merriam, Kansas, ZDA.
Poglej Fibonaccijevo število in Robert Daniel Carmichael
Scheme (programski jezik)
Programski jezik scheme je funkcijski programski jezik in eno od dveh glavnih narečij programskega jezika lisp.
Poglej Fibonaccijevo število in Scheme (programski jezik)
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Fibonaccijevo število in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Poglej Fibonaccijevo število in Seznam vrst števil
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Fibonaccijevo število in Teorija števil
Wall-Sun-Sunovo praštevilo
Wall-Sun-Sunovo praštevilo je v matematiki praštevilo p > 5, če p² deli: kjer je F(n) n-to Fibonaccijevo število in \left(\frac\right) Legendrov simbol za a in b. Takšna števila včasih imenujejo tudi Fibonacci-Wiefericheva praštevila.
Poglej Fibonaccijevo število in Wall-Sun-Sunovo praštevilo
Zajčje zaporedje
Zájčje zaporédje je v matematiki dvojiško zaporedje, ki izhaja iz domnevnega razmnoževanja zajčje populacije.
Poglej Fibonaccijevo število in Zajčje zaporedje
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Fibonaccijevo število in Zaporedje
Zlata spirala
samopodobne. Njihova oblika se pri spreminjanju merila neskončnokrat ponavlja. Zlata spirala je ravninska krivulja, ki se jo v polarnem koordinatnem sistemu (r, θ) opiše z enačbo: kjer sta \phi\, število zlatega reza (zlato razmerje) in \pi\, Ludolfovo število.
Poglej Fibonaccijevo število in Zlata spirala
Zlati rez
Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Poglej Fibonaccijevo število in Zlati rez
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Fibonaccijevo število in 1 (število)
123 (število)
123 (stó tríindvájset) je naravno število, za katero velja 123.
Poglej Fibonaccijevo število in 123 (število)
13 (število)
13 (trínajst ali trinájst) je naravno število, za katero velja 13.
Poglej Fibonaccijevo število in 13 (število)
144 (število)
144 (stó štíriinštírideset) je naravno število, za katero velja 144.
Poglej Fibonaccijevo število in 144 (število)
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Fibonaccijevo število in 2 (število)
2048 (igra)
Zaslonska slika igre ''2048'' v teku 2048 je enoigralska računalniška igra v spletni in prenosni različici, ki jo je razvil 19-letni italijanski programer Gabriele Cirulli.
Poglej Fibonaccijevo število in 2048 (igra)
21 (število)
21 (ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 21.
Poglej Fibonaccijevo število in 21 (število)
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej Fibonaccijevo število in 3 (število)
34 (število)
34 (štíriintrídeset) je naravno število, za katero velja 34.
Poglej Fibonaccijevo število in 34 (število)
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej Fibonaccijevo število in 4 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Fibonaccijevo število in 5 (število)
55 (število)
55 (pétinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 55.
Poglej Fibonaccijevo število in 55 (število)
8 (število)
8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.
Poglej Fibonaccijevo število in 8 (število)
89 (število)
89 (devétinósemdeset) je naravno število, za katero velja 89.
Poglej Fibonaccijevo število in 89 (število)
Prav tako znan kot Fibonaccijeva števila, Fibonaccijevo zaporedje, Fibonacijevo število, Lucasovo število.