Kazalo
87 odnosi: Albrecht von Wallenstein, Armand Jean du Plessis de Richelieu, Attemsi, Župnija Sv. Vid pri Ptuju, Časovni pregled zgodovine Prage, Češka (zgodovinska dežela), Češki kronski dragulji, Bad Kleinkirchheim, Benvenut Petač, Bitka na Beli gori, Brandenburg (volilna kneževina), Bremen, Cerkev sv. Martina, Memmingen, Cesarski knez, Družina Gonzaga, Erbergi, Ferdinand II., Ferdinand III. Habsburški, Franc II. Batthyány, Friderik V. Pfalški, Gabriel Bethlen, Grad Švarcenek, Grad Žlemberk, Grad Bela peč, Grad Karlštejn, Grad Trebinje, Grad Vovbre, Gradec, Habsburška monarhija, Habsburžani, Hohenzollerji, Hrvaška vojna krajina, Ignacij Marija Attems, Jan Amos Komensky, Jan Žižka, Johann T’Serclaes, grof Tilly, Jurij I. Rakoczi, Karel II. Avstrijski, Karel VI. Habsburški, Katoliška liga (1609), Kneževina Transilvanija, Koroški vojvode, Kraljevina Češka, Kristijan IV. Danski, Lisovčiki, Maksimilijan I. Bavarski, Malá Strana, Malteški viteški red, Marija Terezija, Matija Habsburški, ... Razširi indeks (37 več) »
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Albrecht von Wallenstein
Armand Jean du Plessis de Richelieu
Grb družine Richelieu Armand Jean du Plessis de Richelieu de Richelieu, francoski duhovnik, kardinal, vojvoda in politik, * 10. september 1585, grad Richelieu, Departma Indre-et-Loire, † 4. december 1642.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Armand Jean du Plessis de Richelieu
Attemsi
Grb grofov Attemsov Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis). Rodbina Attems je bila ena najvplivnejših in najpomembnejših plemiških rodbin na Slovenskem, še posebej na Štajerskem.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Attemsi
Župnija Sv. Vid pri Ptuju
Župnija Sv.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Župnija Sv. Vid pri Ptuju
Časovni pregled zgodovine Prage
Ta članek opisuje zgodovino Prage, glavnega mesta Češke.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Časovni pregled zgodovine Prage
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Češka (zgodovinska dežela)
Češki kronski dragulji
Kopija čeških kronskih draguljev Češki kronski dragulji (češko České korunovační klenoty) vključujejo krono svetega Venčeslava (Svatováclavská kronah), vladarsko jabolko in žezlo, oblačila za kronanje čeških kraljev, zlati križ za kronanje in meč svetega Venčeslava.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Češki kronski dragulji
Bad Kleinkirchheim
Bad Kleinkirchheim je občina in istoimensko naselje v okraju Špital ob Dravi v avstrijski zvezni deželi Koroški.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Bad Kleinkirchheim
Benvenut Petač
Benvenut Sigmund grof Petač (von Petazzi) Socerbski (17. januar 1699 - 25. december 1784) je bil častnik v avstrijski vojaški službi.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Benvenut Petač
Bitka na Beli gori
Bitka na Beli gori, kot jo je upodobil Peter Snayers (v 1630. letih) Bitka na Beli gori (češko: Bitva na Bílé hoře, 8. november 1620) je bila prva bitka v Tridesetletni vojni.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Bitka na Beli gori
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Brandenburg (volilna kneževina)
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Bremen
Cerkev sv. Martina, Memmingen
Župnijska cerkev svetega Martina v Memmingenu je ena najstarejših cerkva v Zgornji Švabski.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Cerkev sv. Martina, Memmingen
Cesarski knez
Cesarski knez je bil plemič v Svetem rimskem cesarstvu, knez, ki je prvotno prejel svoj fevd le in neposredno od kralja ali cesarja.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Cesarski knez
Družina Gonzaga
Družina Gonzaga je bila vladarska družina, ki je vladala Mantovi v severni Italiji od leta 1328 do 1708; prav tako so vladali Monferratu v Piemontu in Neversu v Franciji, pa tudi številnim drugim manjšim fevdom po Evropi.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Družina Gonzaga
Erbergi
Volbenk Danijel Erberg Erbergi, plemiška rodbina na Kranjskem, ki je bila leta 1688 povzdignjena v baronski stan.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Erbergi
Ferdinand II.
Ferdinand II. je ime več vladarjev.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Ferdinand II.
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Ferdinand III. Habsburški
Franc II. Batthyány
Grof Franc II. Batthyány Grof Franc II.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Franc II. Batthyány
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Friderik V. Pfalški
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Gabriel Bethlen
Grad Švarcenek
Grad Švarcenek ali grad Završnik (v starih listinah tudi Sworznech) je bil srednjeveški stolpast grad, ki je bil pozidan že na prelomu 11.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Grad Švarcenek
Grad Žlemberk
Risba Matthäus Meriana iz leta 1649 Grad Žlemberk leta 1681 Grad Žlemberk (nemško Burg Schmierenberg) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu gozdnatega hriba, ki se nagiba proti severu v nekdanji občini Gradišče (Schloßberg) blizu meje s Slovenijo.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Grad Žlemberk
Grad Bela peč
Grad Bela peč na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 Grad Bela peč (nemško Weissenfels) se je nahajal nad naseljem Bela Peč pri Ratečah na italijanski strani tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Grad Bela peč
Grad Karlštejn
Grad Karlštejn (češko hrad Karlštejn; nemško Burg Karlstein) je velik gotski grad, ki ga je leta 1348 dal zgraditi Karel IV., sveti rimski cesar in kralj Češke.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Grad Karlštejn
Grad Trebinje
Grad Trebinja (nemško Burgruine Alt-Treffen) leži v gozdu na skalnem hrbtu hriba Steinwender Hohe zahodno od trškega naselja in občine Trebinja ob Osojskem jezeru (nemško: Treffen am Ossiacher See) avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Grad Trebinje
Grad Vovbre
Grad Vovbre (Haimburg) Grad Vovbre (nemško Haimburg (Heunburg)) je bil srednjeveški grad, ki je stal na vrhu osamelega hriba približno 3 kilometre severovzhodno od Velikovca na avstrijskem Koroškem.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Grad Vovbre
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Gradec
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Habsburžani
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Hohenzollerji
Hrvaška vojna krajina
Vojna krajina. Hrvaška vojna krajina (ali) je bilo okrožje Vojaške meje, ozemlje v Habsburški monarhiji, najprej v času avstrijskega cesarstva in nato v času Avstro-Ogrske.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Hrvaška vojna krajina
Ignacij Marija Attems
Ignacij Marija Attems (nemško: Ignaz Maria graf Attems) (15. avgust 1652 – 13. december 1732) je bil grof Attems, ki je »ustanovil« štajersko vejo Attemsov, ene najštevilnejših plemiških rodbin na področju nekdanje Notranje Avstrije.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Ignacij Marija Attems
Jan Amos Komensky
Jan Amos Komensky (latinsko: Iohannes Amos Comenius), češki učitelj, pedagog, pisatelj, filozof in teolog, * 28. marec 1592, kraj rojstva nedoločen, Češka, † 15. november 1670, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Jan Amos Komensky
Jan Žižka
Jan Žižka iz Trocnova in Kaliha (češko Jan Žižka z Trocnova a Kalicha) je bil češki vojskovodja, sodobnik in sledilec Jana Husa, radikalen husit in vodja taboritov, * okoli 1360, Trocnov, Kraljevina Češka, † 11. oktober 1424, Žižkovo polje pri Přibyslavu, Kraljevina Češka.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Jan Žižka
Johann T’Serclaes, grof Tilly
Münchnu Tillyjev kip v Altöttingu Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju ''grof Tilly'' na portretu Nicolaasa van der Horsta Johann T'Serclaes, grof Tilly, generalfeldmaršal, * februar 1559, grad Tilly v vojvodini Brabant, † 30. april 1632, Ingolstadt, v tridesetletni vojni poveljnik vojske katoliške lige.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Johann T’Serclaes, grof Tilly
Jurij I. Rakoczi
Jurij I. Rákóczi (madžarsko I. Rákóczi György), transilvanski knez, * 8. junij 1593, Szerencs, 11. oktober 1648, Gyulafehérvár.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Jurij I. Rakoczi
Karel II. Avstrijski
Karel II.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Karel II. Avstrijski
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Karel VI. Habsburški
Katoliška liga (1609)
Katoliška liga je bila ustanovljena leta 1609 kot vojaška zveza katoliških vladavin Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Katoliška liga (1609)
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Kneževina Transilvanija
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Koroški vojvode
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Kraljevina Češka
Kristijan IV. Danski
Kristijan IV., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, * 12. april 1577, Hillerød, † 28. februar 1648, Kopenhagen.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Kristijan IV. Danski
Lisovčiki
Lisovčiki, znani tudi kot izgubljenci in elearži so bili v zgodnjem 17.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Lisovčiki
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Maksimilijan I. Bavarski
Malá Strana
|population_total.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Malá Strana
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Malteški viteški red
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Marija Terezija
Matija Habsburški
Matija Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Matija Habsburški
Mihael Cussa
Mihael Kuša v Sloveniji delujoči kamnosek, * ok.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Mihael Cussa
Milštatski samostan
Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Milštatski samostan
Moscon
grb rodbine Moscon Družina Moscon (tudi Mosconi, Moscone, Moschon) je bila premožna rodbina na slovenskem, ki izhaja iz severne Italije iz province Bergamo.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Moscon
Nicolas Sarkozy
Nicolas Sarkozy (rojen kot Nicolas Paul Stéphane Sarközy de Nagy-Bocsa), francoski politik, 23.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Nicolas Sarkozy
Obvezni izvod
Obvezni izvod je izvod publikacije, ki ga mora po zakonu zavezanec, navadno izdelovalec ali založnik, oddati določeni ustanovi, organu, navadno knjižnici.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Obvezni izvod
Papež Gregor XV.
Papež Gregor XV. (rojen kot Alessandro Ludovisi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 9. januar 1554, Bologna, † 8. julij 1623.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Papež Gregor XV.
Papež Klemen VIII.
Papež Klemen VIII. (rojen kot Ippolito Aldobrandini (starejši)), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 24. februar 1536, Fano, † 3. marec 1605.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Papež Klemen VIII.
Papež Pavel V.
Papež Pavel V. (Papa Paulus Quintus; rojen kot Camillo Borghese), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 17. september 1552, Rim, † 28. januar 1621 Rim (Papeška država).
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Papež Pavel V.
Papež Urban VIII.
Papež Urban VIII. (rojen kot Maffeo Barberini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1568, Firence, Florentinska vojvodina † 29. julij 1644 Rim, Papeška država.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Papež Urban VIII.
Péter Pázmány
Péter Pázmány, jezuit (DJ) (izg.: Péter Pázmanj), imenovan tudi de Panasz (Panaszi Pázmány Péter, Petrus Pazmanus, Peter Pazman, Peter Pázmaň, Peter Pazmanj, Peter Pazman) in Ogrski škrlatni Cicero; * 4. oktober 1570 Veliki Varadin; † 19.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Péter Pázmány
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Přemyslidi
Planina, Postojna
Planina (v starejših virih tudi »Planina pri Rakeku«, ker je nekoč upavno spadala k Rakeku, še danes pa je to ime župnije) je naselje z okoli 850 prebivalci v Občini Postojna.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Planina, Postojna
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Praga
Restitucijski edikt
Restitucijski edikt je odlok cesarja Ferdinanda II. z dne 6.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Restitucijski edikt
Rodbina Petač
Grb grofov Petazzi (Petač) Rodbina Petač (italijansko Petazzi) je bila plemiška družina, ki je imela v 17.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Rodbina Petač
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Saška (volilna kneževina)
Schönbrunn
Rimski ostanki z vodnjakom Palača Schönbrunn na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskana znamenitost Dunaja.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Schönbrunn
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Seznam madžarskih vladarjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin
Statuta Valachorum
Statuta Valachorum (»Vlaški statut(i)«, srbohrvaško Vlaški statut(i)) je bil odlok, ki ga je 5.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Statuta Valachorum
Stolnica sv. Marije v Talinu
Stolnica sv.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Stolnica sv. Marije v Talinu
Stolnica sv. Martina, Bratislava
Stolnica svetega Martina (Katedrála svätého Martina, Szent Márton-dóm ali Koronázó templom, Kathedrale des Heiligen Martin) je cerkev v Bratislavi na Slovaškem in stolnica katoliške nadškofije v Bratislavi.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Stolnica sv. Martina, Bratislava
Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg
Križni hodnik na južni strani ladje. Zatrepi na zadnji steni do bili do 19. stoletja leseni. Glavna ladja proti vzhodu Stolnica sv.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg
Suvereni malteški viteški red
Suvereni malteški viteški red, uradno: Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte (lat. Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis) je katoliški viteški red, ki ima sedaj sedež v Rimu.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Suvereni malteški viteški red
Tug
Tug mongolske vojske; Trg Sükhbaatar, Ulan Bator Ferdinanda II. leta 1556.Boeheim (1890), str. 510, 511 Osmanski tug iz 19. stoletja Tug (mongolsko туг, osmansko turško طوغ, ṭuġ ali توغ, tuġ) ali suld (mongolsko сүлд, suld) je drog, ki ima na vrhu obešene krožno razporejene konjske ali jakove repe različnih barv.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Tug
Vincenzo I. Gonzaga
Vincenzo Ι.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Vincenzo I. Gonzaga
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Mantova
Vojvodska palača, Mantova Isabella d’Este, Leonardo da Vinci Vojvodina Mantova (italijansko Ducato di Mantova) je bilo območje v severni Italiji v poznem srednjem veku in v zgodnjem sodobnem obdobju.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Vojvodina Mantova
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Volilna kneževina Bavarska
Wallensteinova palača, Praga
Wallensteinova palača (češko Valdštejnský palác) je baročna palača v Mali Strani v Pragi, zdaj sedež češkega senata.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Wallensteinova palača, Praga
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in Wittelsbachi
12. november
12.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in 12. november
1578
1578 (MDLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in 1578
19. september
19.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in 19. september
28. avgust
28.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in 28. avgust
29. oktober
29.
Poglej Ferdinand II. Habsburški in 29. oktober