Kazalo
46 odnosi: Ana Avstrijska, Anton Lavrin, Avstrijsko cesarstvo, Železna krona Langobardov, Češki kronski dragulji, Bajdek, Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari, Bog ohrani, Bog obvarji, Braslovče, Cesar Avstrije, Cesarska zakladnica, Ferdinand I., Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Franc Novak (odvetnik), Gaetano Donizetti, Grad Palanok, Habsburžani, Jagelonska univerza, Janez Vesel, Jernej Legat, Jožef Kalasanc Erberg, Jurij Haulik, Kraljevina Ogrska (1526–1867), Kranjski grb, Krona svetega Venčeslava, Lombardsko-beneško kraljestvo, Ludvik Batthyány, Metternichov absolutizem, Monza, Olomuc, Přemyslidi, Predel, Primasova palača, Bratislava, Rodbina Habsburško-Lotarinška, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam madžarskih vladarjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Slovenske Konjice, Stolnica sv. Martina, Bratislava, Zdraviliški dom, Zedinjena Slovenija, Zemljiška odveza, Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi, 19. april, 5. november.
Ana Avstrijska
Ana Avstrijska (Ana Marija Mavricija), španska princesa in kasneje francoska kraljica, * 22. september 1601, Valladolid v Španiji, † 20. januar 1666, Pariz.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Ana Avstrijska
Anton Lavrin
Vitez Anton plemeniti Lavrin, slovenski diplomat in egiptolog, * 21. januar 1789, Vipava, Habsburška monarhija, † 12. junij 1869, Milano, Italija.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Anton Lavrin
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Avstrijsko cesarstvo
Železna krona Langobardov
Železna krona Langobardov (italijansko: Corona ferrea di Lombardia, latinsko: Corona ferrea Longobardi) je tako relikviarij kot ena najstarejših kraljevih insignij krščanskega sveta.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Železna krona Langobardov
Češki kronski dragulji
Kopija čeških kronskih draguljev Češki kronski dragulji (češko České korunovační klenoty) vključujejo krono svetega Venčeslava (Svatováclavská kronah), vladarsko jabolko in žezlo, oblačila za kronanje čeških kraljev, zlati križ za kronanje in meč svetega Venčeslava.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Češki kronski dragulji
Bajdek
Bajdek (nemško Waidegg prej Weidegg) je vas ali naselje in katastrska občina v občini Cirkno (nem. Kirchbach), na levi strani Zilje, 12,5 km zahodno od Šmohorja (nem. Hermagorja) v Gornji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Bajdek
Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari
Santa Maria Gloriosa dei Frari, tudi Bazilika Frari ali kratko Frari, je cerkev v Benetkah v Italiji.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari
Bog ohrani, Bog obvarji
Bog ohrani, Bog obvari je bila uradna himna Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Bog ohrani, Bog obvarji
Braslovče
Braslovče so eno najstarejših naselij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na Slovenskem.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Braslovče
Cesar Avstrije
Krona Avstrije Avstrijski cesar (nemško Kaiser von Österreich) je bil vladar Avstrijskega cesarstva in kasneje Avstro-Ogrske.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Cesar Avstrije
Cesarska zakladnica
cesarske insignije v zakladnici Cesarska zakladnica,, v palači Hofburg na Dunaju hrani dragocenosti in zaklade tako posvetnega kot verskega značaja, zbrane v več kot tisočletju evropske zgodovine.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Cesarska zakladnica
Ferdinand I.
Ferdinand I. je ime več vladarjev.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Ferdinand I.
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Novak (odvetnik)
Franc pl. Novak (madžarsko Novák Ferenc), prekmurski odvetnik, plemič, veleposestnik, inšpektor prekmurskih ev.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Franc Novak (odvetnik)
Gaetano Donizetti
Gaetano Domenico Maria Donizetti, italijanski operni skladatelj, *29. november 1797, Bergamo, Italija, † 8. april 1848, Bergamo, Italija.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Gaetano Donizetti
Grad Palanok
Grad Palanok ali grad Mukačevo je zgodovinski grad v mestu Mukačevo v zahodni ukrajinski Zakarpatski oblasti.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Grad Palanok
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Habsburžani
Jagelonska univerza
Jagelonska univerza (poljsko Uniwersytet Jagielloński), skrajšano JU, je poljska javna raziskovalna univerza v Krakovu, najstarejša univerza na Poljskem in ena najstarejših univerz na svetu.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Jagelonska univerza
Janez Vesel
Jovan Vesel (pravo ime Janez Vesel; psevdonim Koseski), slovenski pesnik, prevajalec in pravnik, * 12. september 1798, Koseze pri Moravčah, † 26. marec 1884, Trst.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Janez Vesel
Jernej Legat
Jernej Legat (latinizirano Bartholomaeus Legat), slovenski teolog in tržaško-koprski škof, * 16. avgust 1807, Naklo, † 12. februar 1875, Trst.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Jernej Legat
Jožef Kalasanc Erberg
Jožef Kalasanc Erberg, kranjski botanik in literarni zgodovinar, * 27. avgust 1771, Ljubljana, † 10. julij 1843, Dol pri Ljubljani.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Jožef Kalasanc Erberg
Jurij Haulik
Jurij Haulik, tudi: Juraj Haulík Váralyai, Juraj Haulik de Váralya, Đuro Haulik Varaljski, Gjuro Haulik Varaljski, Juraj Haulik Varaljski, Juraj Haulik Varalijski, nemško: Georg Haulik von Várallya, madžarsko: Várallyai Haulik György, slovaški rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 20.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Jurij Haulik
Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kranjski grb
grb vojvodine Kranjske, spremenjen in dopolnjen po letu 1463 Kranjski grb je grb zgodovinske pokrajine Kranjske, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Primorske.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Kranjski grb
Krona svetega Venčeslava
Krona svetega Venčeslava je glavni in najstarejši del čeških kronskih draguljev.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Krona svetega Venčeslava
Lombardsko-beneško kraljestvo
Lombardsko-beneško kraljestvo je bila država, ki je bila ustanovljena z Dunajskim kongresom (1814) kot samostojna kraljevina, ki ji je vladal avstrijski cesar.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Lombardsko-beneško kraljestvo
Ludvik Batthyány
Grof Ludvik Batthyány Gisinški (madžarska izgovorjava: ; 10. februar 1807 - 6. oktober 1849) je bil prvi predsednik vlade Madžarske.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Ludvik Batthyány
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Metternichov absolutizem
Monza
Monza (lombardsko Mùnscia; latinsko: Modestia) je mesto in občina na reki Lambro, pritoku reke Pad v deželi Lombardija v Italiji, in leži približno 15 kilometrov severo-severovzhodno od Milana.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Monza
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Olomuc
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Přemyslidi
Predel
Predel, (italijansko Predil), je mednarodni mejni cestni prelaz na nadmorski višini 1156 m med Italijo in Slovenijo v Julijskih Alpah; povezuje Kanalsko dolino in Gornje Posočje nad ledeniškim Rabeljskim jezerom (italijansko Lago di Predil) v Julijskih Alpah.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Predel
Primasova palača, Bratislava
Primasova palača (Primaciálny palác) je neoklasicistična palača v starem mestnem jedru Bratislave, glavnega mesta Slovaške.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Primasova palača, Bratislava
Rodbina Habsburško-Lotarinška
Rodbina Habsburško-Lotarinška je bila ustanovljena leta 1736 s poroko vojvode lotarinškega Franca I. Štefana iz rodbine Châtenois (veja Vaudémont) z nadvojvodo Marijo Terezijo iz rodbine Habsburžanov.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Rodbina Habsburško-Lotarinška
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Seznam madžarskih vladarjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Seznam zgodovinskih vsebin
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Slovenske Konjice
Stolnica sv. Martina, Bratislava
Stolnica svetega Martina (Katedrála svätého Martina, Szent Márton-dóm ali Koronázó templom, Kathedrale des Heiligen Martin) je cerkev v Bratislavi na Slovaškem in stolnica katoliške nadškofije v Bratislavi.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Stolnica sv. Martina, Bratislava
Zdraviliški dom
Zdraviliški dom je najpomembnejši in največji umetnostni spomenik v Občini Rogaška Slatina.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Zdraviliški dom
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Zedinjena Slovenija
Zemljiška odveza
Zemljiška odveza je zgodovinski izraz, ki označuje ukinitev podložništva in odpravo vrhovnih pravic gosposke nad zemljišči.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Zemljiška odveza
Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi
Predmarčna doba je obdobje med propadom Ilirskih provinc (1814/15) in marčno revolucijo leta 1848, čas življenja in dela pesnika Franceta Prešerna (1800-1849).
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi
19. april
19.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 19. april
5. november
5.
Poglej Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški in 5. november
Prav tako znan kot Ferdinand Dobrotljivi, Ferdinand I. (avstrijski), Ferdinand I. Avstrijski, Ferdinand V. Ogrski.