Kazalo
146 odnosi: A.E.I.O.U., Aachen, Alba Iulia, Ana Jagelo, Augsburški verski mir, Avstrijsko-turška vojna (1527–1528), Šlezijske vojne, Šmalkaldenska vojna, Špatrjan, Špital ob Dravi, Štefan Báthory, Štefan Bočkaj, Šubići, Železo, Časovni pregled zgodovine Prage, Češka (zgodovinska dežela), Češki kronski dragulji, Črni grad, Benedikt Kuripečič, Benediktinski samostan svetega Pavla, Bitka pri Mohaču, Bratislavski grad, Celjska grofija, Cerkev sv. Andreja, Prvačina, Cesarska zakladnica, Cetin, Cetingrad, Conrad Haas, Despot (dvorni naslov), Dobra, Gradiščanska, Dunajski kongres (1515), Dvorna komora, Felix Austria, Ferdinand I., Ferdinand II. Tirolski, Frančiškanska cerkev, Bratislava, Francisco Jiménez de Cisneros, Frankopani, Georg Tannstetter, Grad Arnež - Heroldhof, Grad Žužemberk, Grad Čakovec, Grad Boštanj (Weissenstein), Grad Brežice, Grad Grobnik, Grad Gutenberg, Grad Kamen (Adergas), Grad Kostajnica, Grad Lupoglav, Grad Palanok, ... Razširi indeks (96 več) »
A.E.I.O.U.
"A.E.I.O.U." (včasih pisano kot A.E.I.O.V.) je simboličen rek, ki ga je skoval svetorimski cesar Friderik III. (1415–1493) in so ga Habsburžani zgodovinsko uporabljali kot geslo.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in A.E.I.O.U.
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Aachen
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Alba Iulia
Ana Jagelo
Ana Jagelo (poljsko Anna Jagiellonka, litovsko Ona Jogailaitė) je bila od leta 1575 do 1586 kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 18. oktober 1523, † 12. november 1596.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Ana Jagelo
Augsburški verski mir
Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Augsburški verski mir
Avstrijsko-turška vojna (1527–1528)
Avstrijsko-turška vojna (1527-1528) ali ogrska kampanja je bila vojna avstrijskega nadvojvode in ogrskega in češkega kralja Ferdinanda I. Habsburškega z Osmanskim cesarstvom.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Avstrijsko-turška vojna (1527–1528)
Šlezijske vojne
Šlezijske vojne, tri vojne med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Šlezijske vojne
Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska vojna, vojna cesarja Karla V. ob podpori papeža Pavla III. in saškega vojvode Mavricija proti šmalkaldenski zvezi protestantskih knezov v letih 1546-47.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Šmalkaldenska vojna
Špatrjan
Špatrjan leta 2008. V ozadju Ziljske Alpe Špatrjan leta 1915 Farna cerkev sv. Paternianusa, z južne strani Grad Poljane (Koroška) (Mayerhof) Farna cerkev Sv. Trojice v Rublandu Tradicionalne kmečke domačije v Rublandu Špatrjan (nem.: Paternion) je občina in trško naselje v Zgornji Dravski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 5.800 prebivalci (stanje na 1.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Špatrjan
Špital ob Dravi
Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Špital ob Dravi
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Štefan Báthory
Štefan Bočkaj
Kip Štefana Bočkaja v Budimpešti Štefan Bočkaj (Bocskai ali Bocskay), knez Transilvanije in Ogrske leta 1605 in 1606, * 1.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Štefan Bočkaj
Šubići
Šubići, hrvaško pleme, pomembna hrvaška plemiška rodbina.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Šubići
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Železo
Časovni pregled zgodovine Prage
Ta članek opisuje zgodovino Prage, glavnega mesta Češke.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Časovni pregled zgodovine Prage
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Češka (zgodovinska dežela)
Češki kronski dragulji
Kopija čeških kronskih draguljev Češki kronski dragulji (češko České korunovační klenoty) vključujejo krono svetega Venčeslava (Svatováclavská kronah), vladarsko jabolko in žezlo, oblačila za kronanje čeških kraljev, zlati križ za kronanje in meč svetega Venčeslava.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Češki kronski dragulji
Črni grad
Ruševine Črnega Gradu pri Kostanju – ostanki grajske kapele Črni Grad ali Hovart (nemško Hochwart (Schwarzes Schloss) ali Hohenwart) je bil srednjeveški grad v istoimenskem zaselku južno od Kostanj v občini Vrba ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Črni grad
Benedikt Kuripečič
Benedikt Kuripečič, slovenski diplomat, notar, potopisec in prevajalec, * okoli leta 1490, Gornji Grad, † (?) ''Itinerarium Wegrayss Kün. May potschafft gen Constantinopel zu dem Türkischen Keiser Soleyman Anno XXX.'' (1531) Iz listine ljubljanskega kapiteljskega arhiva za leto 1525 je razvidno, da je Kuripečič v Ljubljani opravljal službo notarja.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Benedikt Kuripečič
Benediktinski samostan svetega Pavla
Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Benediktinski samostan svetega Pavla
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Bitka pri Mohaču
Bratislavski grad
Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Bratislavski grad
Celjska grofija
Celjska grofija je bila srednjeveška grofija na ozemlju sedanje Slovenije.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Celjska grofija
Cerkev sv. Andreja, Prvačina
Cerkev svetega Andreja stoji v naselju Prvačina, natančneje na robu manjše grebenaste vzpetine v starem delu naselja, med še obstoječim Dvorcem Grabiz, ki je dandanes župnišče, in le delno ohranjenim Coroninijevim dvorcem, ki je bil med 1. svetovno vojno skoraj v celoti porušen.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Cerkev sv. Andreja, Prvačina
Cesarska zakladnica
cesarske insignije v zakladnici Cesarska zakladnica,, v palači Hofburg na Dunaju hrani dragocenosti in zaklade tako posvetnega kot verskega značaja, zbrane v več kot tisočletju evropske zgodovine.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Cesarska zakladnica
Cetin
za drug pomen glej Cetin (priimek)Razvaline gradu Cetin. Cetin, srednjeveški grad-trdnjava na robu Korduna..
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Cetin
Cetingrad
Cetingrad je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Cetingrad Karlovške županije.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Cetingrad
Conrad Haas
Conrad Haas, avstrijski vojaški inženir in izumitelj, * 1509, Dornbach, † 1576, Hermannstadt.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Conrad Haas
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Despot (dvorni naslov)
Dobra, Gradiščanska
Dobra (nemško Neuhaus am Klausenbach, madžarsko Vasdobra) je trg in trška občina na Gradiščanskem, ki spada pod okraj Ženavci (Jennersdorf), v Avstriji.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Dobra, Gradiščanska
Dunajski kongres (1515)
Jan Matejko (1838-1893): ''Dunajski kongres'' Dunajski kongres leta 1515 je bilo srečanje, ki so se ga udeležili cesar Svetega rimskega cesarstva Maksimilijan I. in Jagelonca, brata Vladislav II., kralj Ogrske in Češke, in Sigismund I., kralj Poljske in veliki vojvoda Litve.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Dunajski kongres (1515)
Dvorna komora
Dvorna komora (nem. Hofkammer) je bila finančna ustanova habsburške monarhije.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Dvorna komora
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Felix Austria
Ferdinand I.
Ferdinand I. je ime več vladarjev.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Ferdinand I.
Ferdinand II. Tirolski
Nadvojvoda Ferdinand II.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Ferdinand II. Tirolski
Frančiškanska cerkev, Bratislava
Frančiškanska cerkev (Františkánsky kostol ali Kostol Zvestovania Pána) je najstarejši obstoječi verski objekt v starem mestu Bratislave, glavnem mestu Slovaške.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Frančiškanska cerkev, Bratislava
Francisco Jiménez de Cisneros
Francisco Jiménez de Cisneros, španski kardinal in politik, * 1436, Torrelaguna, Kastilja (današnja Španija), † 8. november 1517, Roa de Duero, Španija.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Francisco Jiménez de Cisneros
Frankopani
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Frankopani
Georg Tannstetter
Georg Tannstetter (tudi latinizirano Georgius Collimitius), nemški humanist, zdravnik, matematik, astronom in kartograf, * sredina aprila 1482, Rain na Lechu, Bavarska, Nemčija, † 26. marec 1535, Innsbruck, Avstrija.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Georg Tannstetter
Grad Arnež - Heroldhof
Dvor ali graščina v Arnežu (1825); Litografija J.F.Kaiserja Grad Arnež - Heroldhof (nemško Schloss Arnfels - Heroldhof) se nahaja južno od Arneža (Arnfelsa) na Južni Avstrijski Štajerski v okrožju Remschnigg.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Grad Arnež - Heroldhof
Grad Žužemberk
Grad Žužemberk (Seisenburg, Sosenberch) stoji v naselju Žužemberk v Suhi krajini.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Grad Žužemberk
Grad Čakovec
Grad Čakovec ali Stari grad Zrinskih (hrvaško Stari grad Čakovec, madžarsko Csáktornya) je utrjeni grad ali dvorec v centru mesta Čakovca na Hrvaškem.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Grad Čakovec
Grad Boštanj (Weissenstein)
Grad Boštanj v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Boštanj na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Boštanj leta 1944 Grad Boštanji Grad Boštanj (nemško: Weissenstein – »beli kamen«) stoji na vzpetini južno od kraja Grosuplje.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Grad Boštanj (Weissenstein)
Grad Brežice
Grad Brežice (nemško Rann) je danes najvidnejša stavba v Brežicah, ki jo mesto s pridom koristi.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Grad Brežice
Grad Grobnik
Grad Grobnik (hrvaško Kaštel Grobnik) je grad nad naseljem Grobnik, v občini Čavle, ki spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Grad Grobnik
Grad Gutenberg
Valvasorjevem bakrorezu Grad Gutenberk ali Grad Stari Gutenberg tudi Hudi grad) je stal na severnem pobočju nad cerkvijo sv. Jurija nad Bistrico pri Tržiču in nad Potjo na Bistriško planino, na delno skalnatem pomolu z razgledom na naselje Bistrico, ki je bil razrušen 1511, od katerega so ostale le še mogočne razvaline.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Grad Gutenberg
Grad Kamen (Adergas)
Od gradu Kamen nad Adergasom (Frauenstein bei Michelstätten) so ostale samo še komaj vidne razvaline.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Grad Kamen (Adergas)
Grad Kostajnica
Grad Kostajnica (tudi Stari grad Zrinski ali Stari grad Kostajnica) je srednjeveški grad in trdnjava na nekdanjem otoku na reki Uni, kjer je bil pomemben most na Uni.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Grad Kostajnica
Grad Lupoglav
Grad Lupoglav (nemško Mahrenfels), italijansko „Lupogliano”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Mariškići, na strmem obronku Čičarije, cca 1500 m vzhodno od naselja in občine Lupoglav v severno vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Grad Lupoglav
Grad Palanok
Grad Palanok ali grad Mukačevo je zgodovinski grad v mestu Mukačevo v zahodni ukrajinski Zakarpatski oblasti.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Grad Palanok
Grad Porcia
Arkadno dvorišče Grad Porcia, bakrorez Andreasa Trosta, 1688 Pranger z roko z mečem. (16. st.) Grad Porcia v Špitalu ob Dravi v Zgornji Koroški, Avstrija je bil zgrajen v 16.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Grad Porcia
Grad Ptuj
Grad Ptuj ali Ptujski grad stoji na griču nad mestnim jedrom Ptuja.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Grad Ptuj
Grad Radlje
Grad Radlje ali Stari grad nad Radljami ob Dravi oz.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Grad Radlje
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Habsburška monarhija
Habsburška Nizozemska
Habsburška Nizozemska, v latinščini imenovano Belgica, je skupno ime fevdov iz obdobja renesanse v Nizozemskih deželah v lasti Habsburške hiše Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Habsburška Nizozemska
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Habsburžani
Henrik II. Francoski
Henrik II.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Henrik II. Francoski
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Hohenzollerji
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Hrvaška
Ivan Kacijanar
Ivan Kacijanar (nemško Hans Katzianer zu Katzenstein), kranjsko avstrijski general, kranjski deželni glavar, * (?) 1491, Grad Kamen, Begunje na Gorenjskem, † 27. oktober 1539, Hrvatska Kostajnica.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Ivan Kacijanar
Ivana Blazna
Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Ivana Blazna
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Jagelonci
Jovan Nenad
Jovan Nenad (srbsko Јован Ненад, Jovan Nenad), znan kot Črni, je bil srbski vojaški poveljnik v službi Kraljevine Ogrske, ki je izkoristil ogrski vojaški poraz v bitki pri Mohaču leta 1526 in kasnejše spopade za ogrski prestol in v južni Panonski nižini ustanovil svojo državo.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Jovan Nenad
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Južna Nizozemska
Jurij Khevenhüller
Jurij Khevenhüller (hrvaška izgovorjava: , napisano tudi kot Gjuro ali George Khevenhiller; 22. april 1533 - 9. september 1587) je bil koroški plemič iz dinastije Khevenhüller.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Jurij Khevenhüller
Karel II. Avstrijski
Karel II.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Karel II. Avstrijski
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Karel V. Habsburški
Karel X. Gustav Švedski
Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Karel X. Gustav Švedski
Karlova univerza v Pragi
Karlova univerza v Pragi (kratko Karolinum) je najstarejša in največja univerza na Češkem.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Karlova univerza v Pragi
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Kneževina Transilvanija
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Košice
Konstantinopelski sporazum (1533)
Konstantinopelski sporazum (turško İstanbul antlaşması) sta 22.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Konstantinopelski sporazum (1533)
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Koroški vojvode
Kraljevi Gradec
Kraljevi Gradec (češko: Hradec Králové) je mesto na Češkem z okoli 94.000 prebivalci.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Kraljevi Gradec
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Kraljevina Češka
Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Habsburška Kraljevina Hrvaška (hrvaško Kraljevina Hrvatska, madžarsko Horvát Királyság, nemško Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del Habsburške monarhije. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot Avstrijsko cesarstvo, in del Dežel ogrske krone.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Krištof I. Frankopan Brinjski
Krištof I. Frankopan Brinjski ali Ozaljski (Modruš?, 1482 — Martijanec pri Ludbregu, 27. 9. 1527), je bil hrvaški plemič, iz hrvaške plemiške rodbine grofov Frankopanov.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Krištof I. Frankopan Brinjski
Krištof Ravbar
Krištof pl.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Krištof Ravbar
Kurjakovići
Kurjakovići, hrvaška plemiška rodbina, ki je izumrla leta 1531.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Kurjakovići
Livonska vojna
Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Livonska vojna
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Ludvik II. Jagelo
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Madžarska
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Maksimilijan II. Habsburški
Marija Medičejska
Marija Medičejska, toskanska princesa in kasneje francoska kraljica, * 26. april 1575, Firence, † 3. julij 1642, Köln.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Marija Medičejska
Mavricij Saški
Mavricij Saški, vojvoda in volilni knez Saške, * 21. marec, 1521, Freiberg, † 9. julij, 1553, pri Sievershausnu.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Mavricij Saški
Mehmed Paša Sokolović
Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Mehmed Paša Sokolović
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Milano
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Nadvojvodina Avstrija
Nürnberški grad
Nürnberški grad je ikona mesta Nürnberg.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Nürnberški grad
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Neapeljsko kraljestvo
Nikola III. Zrinski
Grof Nikola III. Zrinski (v madžarščini: Zrínyi III. Miklós) (Zrin, leta 1488 ali 1489 - Zrin, 1534), je bil hrvaški plemič in velikaš, iz plemiške rodbine Zrinskih.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Nikola III. Zrinski
Nikola IV. Zrinski
Lastnoročni podpis Nikole IV. Zrinskega Star portret Zrinskega s konca 16. stoletja Grof Nikola IV. Zrinski ali Nikola Šubić Zrinski (v madžarščini: Zrínyi Miklós) (Zrin, okoli 1508 - Siget, 7. september 1566), je bil hrvaški državnik in vojskovodja, eden najslavnejših velikanov hrvaške in madžarske zgodovine, član plemiške rodbine Zrinski.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Nikola IV. Zrinski
Nikola Jurišić
Nikola Jurišić (madžarsko Miklós Jurisics) je bil hrvaški baron, častnik in diplomat, * okoli 1490, Senj, Habsburška monarhija (zdaj Hrvaška), † 1545, Kiseg, Habsburška monarhija.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Nikola Jurišić
Obleganje Budima (1541)
Obleganje Budima (madžarsko Buda ostroma (1541), turško Budin Kuşatması (1541)) (4. maj – 21. avgust 1541) je bilo habsburško obleganje Budima, Madžarska, ki se je končalo z osmansko osvojitvijo mesta.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Obleganje Budima (1541)
Obleganje Kisega
Obleganje Kisega, v nemških virih obleganje Günsa (nemško Belagerung von Kőszeg, turško Kuşatması), je bilo osmansko obleganje ogrskega mesta KisegMed osmansko-habsburškimi vojnami se je trdnjava imenovala Güns odkar je bila pod habsburško urisdikcijo.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Obleganje Kisega
Obleganje Sigeta
Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Obleganje Sigeta
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Ogrska
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Osmanska Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Osmansko cesarstvo
Palača velikih knezov Litve
Palača velikih knezov Litve (litovsko Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės valdovų rūmai Vilniaus žemutinėje pilyje; poljsko Zamek Dolny w Wilnie) je palača v Vilni, Litva.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Palača velikih knezov Litve
Passavski sporazum
Passavski sporazum je bil sklenjen avgusta 1552 po uporu severno-nemških protestatskih knezov pod vodstvom Mavricija Saškega kot začasni kompromis med upornimi knezi in Ferdinandom I., tedaj nemškim kraljem in predstavnikom cesarja.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Passavski sporazum
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Pécs
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Přemyslidi
Peter IV. Rareš
Peter IV.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Peter IV. Rareš
Peter Pavel Vergerij
Peter Pavel Vergerij, italijansko Pier Paolo Vergerio mlajši, beneški papeški nuncij in pozneje protestantski reformator, * ok.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Peter Pavel Vergerij
Praški grad
Praški grad je grajski kompleks v Pragi na Češkem, ki datira v 9.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Praški grad
Praški groš
Groš Venčeslava II., prednja stran Groš Venčeslava II., hrbtna stran Praški groš (češko Pražský groš, nemško Prager Groschen, latinsko grossus Pragensis, poljsko grosz praski) je bil srebrnik, ki ga je začel kovati češki kralj Venčeslav II.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Praški groš
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Praga
Prvo obleganje Dunaja
Obleganje Dunaja leta 1529 je bil prvi poskus Osmanskega cesarstva, da osvoji habsburško prestolnico Dunaj.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Prvo obleganje Dunaja
Radu VII. Paisie
Radu VII.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Radu VII. Paisie
Ravbarji
Grb vitezov Ravbarjev Ravbarji so bili eden od najstarejših rodov kranjskih plemičev.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Ravbarji
Reichshofrat
Krilo cesarske palače Hofburg na Dunaju, kjer je bil sedež Cesarskega dvornega sveta Cesarsko dvorni svet (nemško Reichshofrat, latinsko Consilium Aulicum) je bilo eno od dveh vrhovnih sodišč Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Reichshofrat
Reichsregiment
Reichsregiment (slovensko Cesarska vlada) je naziv dveh organov, ustanovljenih leta 1500 in 1521 v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Reichsregiment
Restitucijski edikt
Restitucijski edikt je odlok cesarja Ferdinanda II. z dne 6.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Restitucijski edikt
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Saška (volilna kneževina)
Samostan dominikank Studenice
Samostan dominikank stoji v naselju Studenice v občini Poljčane,.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Samostan dominikank Studenice
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Seznam latinskih izrekov
Seznam madžarskih vladarjev
Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Seznam madžarskih vladarjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Seznam zgodovinskih vsebin
Sporazum iz Velikega Varadina
Sporazum iz Velikega Varadina (nemško Friede von Großwardein, madžarsko Váradi békeszerződés) je bil tajni sporazum med cesarjem Ferdinandom I. in Ivanom Zápoljo, rivalskima zahtevnikoma ogrskega prestola, podpisan v Velikem Varadinu/Grosswardeinu/Nagyváradu/Oradei (zdaj Romunija) 24.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Sporazum iz Velikega Varadina
St. Pölten
Sankt Pölten, pogosto skrajšano St.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in St. Pölten
Stara kraljeva palača, Praški grad
Stara kraljeva palača, pogled s severa Stara kraljeva palača je zgodovinski osrednji del južnega krila praškega gradu, ki je bil sedež čeških knezov in kraljev od 10.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Stara kraljeva palača, Praški grad
Stolnica sv. Martina, Bratislava
Stolnica svetega Martina (Katedrála svätého Martina, Szent Márton-dóm ali Koronázó templom, Kathedrale des Heiligen Martin) je cerkev v Bratislavi na Slovaškem in stolnica katoliške nadškofije v Bratislavi.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Stolnica sv. Martina, Bratislava
Stolnica svetega Vida, Praga
Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha (češko Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha) je rimskokatoliška stolnica v Pragi in sedež praškega nadškofa.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Stolnica svetega Vida, Praga
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo
Trdnjava Klis
Trdnjava Klis je srednjeveška trdnjava nad istoimensko vasjo v bližini Splita na Hrvaškem.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Trdnjava Klis
Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Uskoki
Podoba uskoškega vojščaka iz začetka 19. stoletja Uskoki (tudi Vlahi, Morlaki, Prebegi in hajduki) je poimenovanje skupine ljudi, ki so se med 15.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Uskoki
Valoijci
Valoijci (francosko Maison de Valois) so bili kadetska veja in nasledniki Kapetingov, ki so vladali od leta 1328 do 1589.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Valoijci
Viljem IV. Bavarski
Viljem IV.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Viljem IV. Bavarski
Vincenzo I. Gonzaga
Vincenzo Ι.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Vincenzo I. Gonzaga
Vipavski Križ
Vipavski Križ je nekdanje slovensko mesto in sedež Krajevne skupnosti Vipavski križ.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Vipavski Križ
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Vladislav II. Ogrski
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Legnica
Vojvodina Legnica (poljsko Księstwo Legnickie, češko Lehnické knížectví, nemško Herzogtum Liegnitz) je bila ena od šlezijskih vojvodin.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Vojvodina Legnica
Vzhodno Ogrsko kraljestvo
Vzhodno Ogrsko kraljestvo (madžarsko Keleti Magyar Királyság) je sodobni izraz, ki ga zgodovinarji uporabljajo za opis kraljestva Ivana Zapolja in njegovega sina Ivana Sigismunda Zapolja.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Vzhodno Ogrsko kraljestvo
Wagni
Plemiška rodbina Wagen je v slovenskem prostoru postala vidna v 15. stoletju, v povezavi z gradom Bogenšperk.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Wagni
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Wittelsbachi
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zrinski
Zrinski, vplivna hrvaška plemiška rodbina.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in Zrinski
1503
1503 (MDIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in 1503
19. januar
19.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in 19. januar
25. julij
25.
Poglej Ferdinand I. Habsburški in 25. julij
Prav tako znan kot Ferdinand I.