Odpri v Google MapsKazalo
23 odnosi: Arhitektura Mezopotamije, Šu-turul, Enheduana, Hamurabi I. Jamhadski, Ibal-pi-el II., Irkalla, Isin, Jarim-Lim I., Kültepe, Mari, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Mušhuššu, Ninazu, Nuzi, Prva babilonska dinastija, Rim-Sin II., Samsu-iluna, Sin-Idinam, Staro asirsko cesarstvo, Sumerija, Tell, Ubaidsko obdobje, Zimri-Lim.
Arhitektura Mezopotamije
Arhitektura Mezopotamije je starodavna arhitektura rečnega sistema Tigris – Evfrat (znana tudi kot Mezopotamija), ki zajema več različnih kultur in sega v obdobje od 10.
Poglej Ešnuna in Arhitektura Mezopotamije
Šu-turul
Šu-turul ali Šu-durul (klinopisno 𒋗𒄙𒄒, shu-tur2-ul3)Gadd, C.J. (1921).
Poglej Ešnuna in Šu-turul
Enheduana
website.
Poglej Ešnuna in Enheduana
Hamurabi I. Jamhadski
Hamurabi I. je bil tretji dokazani kralj Jamhada (Halab, Alep), ki je vladal od okoli 1764 pr.
Poglej Ešnuna in Hamurabi I. Jamhadski
Ibal-pi-el II.
Mezopotamija v 2. tisočletju pr. n. št. Ibal pi-el II. je bil kralj mestne države Ešnuna v staroveški Sumeriji.
Poglej Ešnuna in Ibal-pi-el II.
Irkalla
Odtis sumerskega valjastega pečatnika, na katerem demoni galluji v podzemnem svetu mučijo boga Dumuzija Starodavni mezopotamski podzemni svet se je v sumerskem jeziku najpogosteje imenoval Kur, Irkalla, Kukku, Arali ali Kigal in v akadskem jeziku Erṣetu.
Poglej Ešnuna in Irkalla
Isin
Isin (sumersko I3-si-inki), sodobni Ishan al-Bahriyat, je arheološko najdišče v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah.
Poglej Ešnuna in Isin
Jarim-Lim I.
Jarim-Lim I. je bil drugi kralj staroveškega amoritskega kraljestva Jamhad.
Poglej Ešnuna in Jarim-Lim I.
Kültepe
Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.
Poglej Ešnuna in Kültepe
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Ešnuna in Mari
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Poglej Ešnuna in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Mušhuššu
Mušhuššu (𒈲𒄭𒄊), v preteklosti tudi sirrušu in sirruš, je bil mitološki hibrid, luskav zmaj z zadnjimi nogami podobnimi orlovim krempljem, mačjimi prednjimi nogami, dolgim vratom in repom, rogato glavo, kačjim jezikom in grebenom.
Poglej Ešnuna in Mušhuššu
Ninazu
Ninazu je bil sumerski bog podzemlja in zdravilstva.
Poglej Ešnuna in Ninazu
Nuzi
Nuzi ali Nuzu (akadsko Gasur), sedanji Yorgan Tepe, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto jugozahodno od sedanjega Kirkuka v bližini Tigrisa.
Poglej Ešnuna in Nuzi
Prva babilonska dinastija
Prva babilonska dinastija ali Staro babilonsko cesarstvo je bila država v antični Mezopotamiji z glavnim mestom Babilon. Kronologija Prve babilonske dinastije je še vedno predmet razprav, ker obstajata dva seznama babilonskih kraljev, A in B. V tem članku se uporabljajo leta vladanja po Seznamu A, ker se uporabljajo najbolj pogosto.
Poglej Ešnuna in Prva babilonska dinastija
Rim-Sin II.
Rim-Sin II. je bil uzurpator prestola v Larsi, ki je vladal od 1741 do 1736 pr.
Poglej Ešnuna in Rim-Sin II.
Samsu-iluna
Samsu-iluna (amoritsko Šamšu) je bil sedmi kralj babilonske Amoritske dinastije, ki je vladal od 1750 do 1712 pr. n. št. (srednja kronologija) oziroma od 1686 do 1648 pr. n. št (kratka kronologija). Bil je sin in naslednik kralja Hamurabija in neznane matere. Njegovo vladavino so zaznamovali siloviti upori v pokrajinah, ki jih je osvojil njegov oče, in opustitev številnih pomembnih mest, predvsem v Sumeriji.Postgate (1994), str.
Poglej Ešnuna in Samsu-iluna
Sin-Idinam
Kamnita tablica s Sin-Idinamovim napisom; Walters Art Museum, Baltimore, ZDA Sin-Idinam je bil deveti kralj Larse, ki je vladal od 1849 do 1843 pr.
Poglej Ešnuna in Sin-Idinam
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Poglej Ešnuna in Staro asirsko cesarstvo
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Ešnuna in Sumerija
Tell
Siriji citadelo v Alepu, severna Sirija, zgrajeno na vrhu tela, naseljenega najmanj od 3. tisočletja pr. n. št. Trdnjava Tel Arad v Izraelu Tell ali tel (W.F. Albright. Archaeology of Palestine. Art of Excavating a Palestinian Mound, 1960, str. 16.) je vrsta arheološke gomile, ki je nastala zaradi več stoletij ponavljajočih se obdobij naselitve in opustitve istega naselitvenega mesta.
Poglej Ešnuna in Tell
Ubaidsko obdobje
Ubaidsko obdobje je prazgodovinsko obdobje v Mezopotamiji, ki je trajalo približno od leta 6500 do 3800 pr.
Poglej Ešnuna in Ubaidsko obdobje
Zimri-Lim
Zimri-Lim (akadsko zi-im-ri-li-im) je bil od okoli 1775 do 1761 pr.
Poglej Ešnuna in Zimri-Lim