Kazalo
273 odnosi: A, Abeceda, Accademia Etrusca, Adria, Ajant, Akcenzi, Aleksander Veliki, Anagni, Anatolija, Ank Marcij, Antični Rim, Anton, Apenini, Apijeva cesta, Apolonija, Arezzo, Arhitektura v Italiji, Ariccia, Assisi, Avgurova grobnica, Šerdeni, Škofovska čepica, Švica, Železna doba, Čelada iz Agrisa, Črnofiguralni dekorativni slog, Bakh, Banjast obok, Barletta, Bitka pri Alaliji, Bitka pri Arsijskem gozdu, Bitka v Insubriji, Boji, Bologna, Bolsena, Bukero, Canosa di Puglia, Carrarski marmor, Castiglione del Lago, Catanzaro (pokrajina), Cela, Cerera (mitologija), Certaldo, Cerveteri, Cesta, Cezar (naslov), Chianciano Terme, Chiusi, Circus Maximus, Cisalpska Galija, ... Razširi indeks (223 več) »
A
A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.
Poglej Etruščani in A
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Etruščani in Abeceda
Accademia Etrusca
Mestna hiša, sedež Accademia Etrusca. Palača Casali, sedež muzeja. ''Marija z otrokom in svetniki'' (1523), Luca Signorelli iz zbirke Accademie. Accademia Etrusca, tudi Accademia Etrusca di Cortona, je skoraj 300 let staro znanstveno društvo za raziskovanje kulture Etruščanov, ki ima sedež v Cortoni, v Italiji.
Poglej Etruščani in Accademia Etrusca
Adria
Adria je mesto v severni Italiji.
Poglej Etruščani in Adria
Ajant
Ajantov samomor; Etruščanska redčefiguralni kaliks-krater, ca. 400–350 pr. n. št.. Ajant (starogrško: Αἴας, Αἴαντος Aiantos) je bil starogrški mitološki junak, ki se je boril v Trojanski vojni.
Poglej Etruščani in Ajant
Akcenzi
Akcenzi (latinsko, ed.) so bili lahka pehota v vojski zgodnje Rimske republike.
Poglej Etruščani in Akcenzi
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Etruščani in Aleksander Veliki
Anagni
Anagni je starodavno mesto in občina v Laciju v osrednji Italiji, v hribih vzhodno-jugovzhodno od Rima.
Poglej Etruščani in Anagni
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Etruščani in Anatolija
Ank Marcij
Večina podatkov o nastanku in razvoju Rimskega kraljestva ni podprta z zgodovinskimi pričevanji, ker so Galci v prvi plenitvi Rima popolnoma uničili državni arhiv in zabrisali vsako drugo sled za preteklostjo.
Poglej Etruščani in Ank Marcij
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Poglej Etruščani in Antični Rim
Anton
Anton je moško osebno ime.
Poglej Etruščani in Anton
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Etruščani in Apenini
Apijeva cesta
Ápijeva césta je ena najzgodnejših in strateško najpomembnejših rimskih cest starodavne republike.
Poglej Etruščani in Apijeva cesta
Apolonija
Apolonija je žensko osebno ime.
Poglej Etruščani in Apolonija
Arezzo
Arezzo je mesto in občina v osrednji Italiji, glavno mesto pokrajine z istim imenom, ki se nahaja v Toskani.
Poglej Etruščani in Arezzo
Arhitektura v Italiji
Italija ima zelo širok in raznolik arhitekturni slog, ki ga zaradi razdelitve Italije na različne majhne države do leta 1861 ni mogoče preprosto razvrstiti po obdobjih ali regijah.
Poglej Etruščani in Arhitektura v Italiji
Ariccia
Ariccia (Latin: Aricia) je mesto in občina v pokrajini Rim v osrednji Italiji.
Poglej Etruščani in Ariccia
Assisi
Assisi (iz latinščine: Asisium) je mesto in občina v Italiji z 28.000 prebivalci v pokrajini Perugia v deželi Umbrija, na zahodnem delu Monte Subasia, Apenini.
Poglej Etruščani in Assisi
Avgurova grobnica
Avgurova grobnica (italijansko Tomba degli Āuguri) je etruščanska pokopna komora, ki je imenovana tako zaradi napačne razlage ene od fresk na desni steni, ki naj bi bil rimski duhovnik, znan kot avgur (naziv za svečenika v rimski in etruščanski religiji, ki je imel nalogo razlagati voljo bogov skozi let in obnašanje ptic).
Poglej Etruščani in Avgurova grobnica
Šerdeni
Šerdeni v bitki, slika v templju Medinet Habu Šerdeni (egipčansko šrdn, šꜣrdꜣnꜣ ali šꜣrdynꜣ, ugaritsko šrdnn(m) in trtn(m), morda akadsko še–er–ta–an–nu) so bili ena od več skupin Ljudstev z morja z vzhodnega Sredozemlja, ki se pojavljajo v egipčanskih in ugaritskih zgodovinskih in ikonografskih zapisih iz 2.
Poglej Etruščani in Šerdeni
Škofovska čepica
Škofovska čepica, tudi pileol ali pileolus (gr., lat. pileus.
Poglej Etruščani in Škofovska čepica
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Etruščani in Švica
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Etruščani in Železna doba
Čelada iz Agrisa
Čelada iz Agrisa (francosko: Casque d'Agris) je slovesna keltska čelada iz okoli leta 350 pr.
Poglej Etruščani in Čelada iz Agrisa
Črnofiguralni dekorativni slog
Črnofiguralni dekorativni slog, znan tudi kot slog črne figure ali keramika črne figure (grško μελανόμορφα, melanomorfa) je eden od slikarskih slogov na antičnih grških vazah.
Poglej Etruščani in Črnofiguralni dekorativni slog
Bakh
''Bakh na bakhanalijah'', Peter Paul Rubens. Pompejev, zasut leta 79, ki je nastal približno 100 let prej v Avgustovskem času Pijani Bakh'' (Michelangelo) Bakh (latinsko Bakhus, starogrško: Bákhos) je vzdevek Dioniza, boga vina, zastrupitve, norosti in ekstaze v grški mitologiji.
Poglej Etruščani in Bakh
Banjast obok
Banjast obok, znan tudi kot tunelski obok, je arhitekturni element, ki nastane z iztiskanjem ene same krivulje (ali para krivulj, v primeru šilasto lomljenega oboka) na določeni razdalji.
Poglej Etruščani in Banjast obok
Barletta
Barletta je mesto in občina v Apuliji v jugovzhodni Italiji.
Poglej Etruščani in Barletta
Bitka pri Alaliji
Bitka pri Alaliji je bila pomorska bitka, ki se je zgodila med letoma 540 in 535 pr.
Poglej Etruščani in Bitka pri Alaliji
Bitka pri Arsijskem gozdu
Bitka pri Arsijskem gozdu leta 509 pr.
Poglej Etruščani in Bitka pri Arsijskem gozdu
Bitka v Insubriji
Bitka v Insubriji v sedanji Lombardiji leta 203 pr. n. št. je bila velika bitka med Kartažani in Rimljani, ki jo je proti koncu druge punske vojne vodil kartažanski general Mago Barka, sin Hamilkarja Barke in brat Hanibala Barke.
Poglej Etruščani in Bitka v Insubriji
Boji
thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.
Poglej Etruščani in Boji
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Etruščani in Bologna
Bolsena
Bolsena je mesto in občina v pokrajini Viterbo v severnem Laciju na vzhodni obali Bolsenskega jezera.
Poglej Etruščani in Bolsena
Bukero
Bukero je vrsta keramike, ki so jo izdelovali Etruščani v osrednji Italiji.
Poglej Etruščani in Bukero
Canosa di Puglia
Canosa di Puglia, splošno znana preprosto kot Canosa (Canosino Canaus), je mesto in občina v pokrajini Barletta-Andria-Trani, deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Etruščani in Canosa di Puglia
Carrarski marmor
Carrarski marmor Carrarski marmor so v antiki imenovali marmor lunensis.
Poglej Etruščani in Carrarski marmor
Castiglione del Lago
Castiglione del Lago je mesto v pokrajini Perugia v Umbriji (osrednja Italija), v jugozahodnem kotu Trasimenskega jezera.
Poglej Etruščani in Castiglione del Lago
Catanzaro (pokrajina)
Pokrajina Catanzaro (v italijanskem izvirniku Provincia di Catanzaro), je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kalabrija.
Poglej Etruščani in Catanzaro (pokrajina)
Cela
Tempelj z izpostavljeno celo Cela (iz latinščine majhna komora) ali naos (iz stare grščine: ναός pomeni tempelj) je notranji prostor v templju v klasični arhitekturi ali trgovina, ki gleda na ulico, v domači rimski arhitekturi (domus).
Poglej Etruščani in Cela
Cerera (mitologija)
V stari rimski religiji je bila Cerera (latinsko Cerēs) boginja kmetijstva, žitnih pridelkov, rodovitnosti in materinskih odnosov.Room, Adrian, Who's Who in Classical Mythology, p. 89-90. NTC Publishing 1990.. Prvotno je bila osrednje božanstvo v tako imenovanem plebejski ali aventinski triadi v Rimu, nato pa je bila par s hčerko Prozerpino v tem, kar so Rimljani označili za grški obred Cerere.
Poglej Etruščani in Cerera (mitologija)
Certaldo
Certaldo je mesto in občina v Toskani v Italiji, v metropolitanskem mestu Firence, sredi dolne Val d' Elsa.
Poglej Etruščani in Certaldo
Cerveteri
Cerveteri (italijanski) je mesto in občina severnega Lacija v metropolitanskem mestu Rim.
Poglej Etruščani in Cerveteri
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Poglej Etruščani in Cesta
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Etruščani in Cezar (naslov)
Chianciano Terme
Chianciano Terme so občina v Chianciano Terme * http://www.comune.chianciano-terme.siena.it/ Official website * http://www.museoetrusco.it/ Museo Archeologico Chianciano Terme * http://www.museodarte.org/ Chianciano Art Museum Kategorija:Etruščanska mesta Kategorija:Mesta v Toskani Kategorija:Pokrajina Siena - občine normativna kontrola.
Poglej Etruščani in Chianciano Terme
Chiusi
Chiusi (Etruščansko: Clevsin; Umbrijsko: Camars, starogrško: Klysion, Κλύσιον, latinsko: Clusium) je mesto in občina v pokrajini Siena v Toskani, Italija in leži ob meji s pokrajino Umbrija.
Poglej Etruščani in Chiusi
Circus Maximus
Circus Maximus (v latinščini za 'največji ali velik cirkus'; italijansko Circo Massimo) je antični rimski stadion za dirke z vozovi in množično zabavo, ki stoji v Rimu v Italiji.
Poglej Etruščani in Circus Maximus
Cisalpska Galija
Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.
Poglej Etruščani in Cisalpska Galija
Cista (posoda)
Cista je škatla, posoda ali košara, ki so jo uporabljali stari Egipčani, Grki, Etruščani in Rimljani za različne praktične in mistične namene.
Poglej Etruščani in Cista (posoda)
Civita di Bagnoregio
Civita di Bagnoregio je mesto v pokrajini Viterbo v osrednji Italiji, 1 km vzhodno od občine Bagnoregio.
Poglej Etruščani in Civita di Bagnoregio
Classe
Classe je del (it. frazione) italijanske občine Ravenna, ki je po popisu leta 2016 štel 1989 prebivalcev.
Poglej Etruščani in Classe
Cortona
Cortona (italijansko) je mesto in občina v pokrajini Arezzo v Toskani, Italija.
Poglej Etruščani in Cortona
Davorin Žunkovič
Davorin Žunkovič (tudi Schunkovitsch, Šunković, Žunković /Davorin, Martin/), slovenski častnik, pisatelj,publicist in ljubiteljski jezikoslovec, * 1. november 1858, Podlože pri Ptujski gori, † 18. september 1940, Ptuj.
Poglej Etruščani in Davorin Žunkovič
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Etruščani in Delfi
Domus
V antičnem Rimu je bil domus (množina domūs) vrsta hiše, ki so jo zasedali višji sloji in nekateri premožni svobodni ljudje med republikanskim in imperialnim obdobjem.
Poglej Etruščani in Domus
Ekvi
Položaj Ekvov v osrednji Italiji v 5. stoletju pr. n. št. Ekvi (latinsko, starogrško in) so bili italsko pleme, ki je živelo v Apeninih vzhodno od Lacija v osrednji Italiji.
Poglej Etruščani in Ekvi
Eneida
Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.
Poglej Etruščani in Eneida
Eolsko otočje
Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie ali Isole Lipari) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina.
Poglej Etruščani in Eolsko otočje
Etruščanska arhitektura
Etruščanska arhitektura je nastala med približno 700 in 200 pr.
Poglej Etruščani in Etruščanska arhitektura
Etruščanska mitologija
Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.
Poglej Etruščani in Etruščanska mitologija
Etruščanska umetnost
Etruščanska Himera iz Arezza Etruščanska umetnost se je razvila pod vplivom vzhodnih kultur, predvsem iz Grčije, pa tudi kot posledica okolja v katerem so prebivali, to je osrednje območje med reko Arno in Tibero.
Poglej Etruščani in Etruščanska umetnost
Etruščansko vazno slikarstvo
Etruščansko vazno slikarstvo je bilo izdelano med 7.
Poglej Etruščani in Etruščansko vazno slikarstvo
Etruščansko zlatarstvo
Etruščansko zlatarstvo je, tako kot druga področja etruščanske civilizacije, posledica zgodovinskih obdobij in našega vedenja o njihovem znanju izdelave nakita, ki je bil najden v kraljevih grobnicah.
Poglej Etruščani in Etruščansko zlatarstvo
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Poglej Etruščani in Etrurija
Fajumski portreti
Fajumski portreti ali Portreti fajumskih mumij je sodoben izraz za naturalistične portrete na lesenih ploščah, pritrjenih na mumije iz višjega družbenega razreda iz rimskega Egipta.
Poglej Etruščani in Fajumski portreti
Faleri
Faleri (zdaj Civita Castellana) je bilo mesto v južni Etruriji, 50 km severovzhodno od Rima, 34 km od Veija (glavna etruščanska mestna država ob reki Tiberi) in približno 1,5 km zahodno od starodavne Via Flaminia.
Poglej Etruščani in Faleri
Faliskijščina
Faliskijščina je izumrl jezik antične Italije.
Poglej Etruščani in Faliskijščina
Fasti Triumphales
Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).
Poglej Etruščani in Fasti Triumphales
Fiesole
Fiesole je mesto in občina metropolitanskem mestu Firenze v italijanski regiji Toskana, na slikoviti višini nad Firencami, 5 km severovzhodno od tega mesta.
Poglej Etruščani in Fiesole
Filigran
Etruščanski filigran, zlat uhan, 5. st. pr. n. št., Britanski muzej. Cvetne liste sestavljajo žice in fin list, preostali del so filigranska zrna. Srebrn konj in kočija, filigranski izdelek Srebrn krožnik, filigranski izdelek Filigran je od 2000 pr.
Poglej Etruščani in Filigran
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Etruščani in Firence
Françoisova grobnica
Françoisova grobnica je pomembna poslikana etruščanska grobnica iz nekropole Ponte Rotto v etruščanskem mestu Vulci v osrednji Italiji.
Poglej Etruščani in Françoisova grobnica
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Etruščani in Freska
Gaj Kilnij Mecen
Gaj Kilnij Mecen (lat. Gaius Cilnius Maecenas), rimski politik, pesnik, diplomat, prijatelj in politični svetovalec Gaja Avgusta Oktavijana (prvi rimski cesar in ustanovitelj Rimskega imperija) ter navdih za novo generacijo avgustovskih pesnikov, vključno s Horacijem, Vergilom in Propercijem, *15 April 70.
Poglej Etruščani in Gaj Kilnij Mecen
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Etruščani in Galci
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Etruščani in Galija
Gomilno grobišče
Gomilni grobovi ali tumulus (iz latinskega glagola tumēre.
Poglej Etruščani in Gomilno grobišče
Grad družine Pio
Palača Pio di Carpi oziroma grad družine Pio je raznovrstno zaporedje stavb iz različnih obdobij, ki se raztezajo čez Trg mučenikov in trg kralja Astolfa v srednjeveškem središču mesta Carpi v pokrajini Modeni v deželi Emilija - Romanja.
Poglej Etruščani in Grad družine Pio
Granulacija (zlatarstvo)
Etruščanski uhan, zlato, granulacija, med 400 in 300 pr. n. št. Granulacija je tehnika izdelave nakita kjer se kot sredstvo izražanja uporablja fina kovinska zrnca - granule.
Poglej Etruščani in Granulacija (zlatarstvo)
Grška kolonizacija
feničanske (rumene) kolonije okoli 8. do 4. stoletja pr. n. št.Grška kolonizacija je preseljevanje Grkov v druge predele Sredozemlja od 8.
Poglej Etruščani in Grška kolonizacija
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.
Poglej Etruščani in Grška temna doba
Grobni pridatek
Grobni pridatki (arheologija in antropologija) so predmeti pokopani skupaj s pokojnikom.
Poglej Etruščani in Grobni pridatek
Grobnica
Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice.
Poglej Etruščani in Grobnica
Grobnica leopardov
Grobnica leopardov (italijansko Tomba dei Leopardi) je etruščanska pogrebna komora, ki je svoje ime dobila po dveh nasproti si stoječih leopardih, naslikanih nad osrednjim prizorom gostije.
Poglej Etruščani in Grobnica leopardov
Grobnica Regolini-Galassi
Grobnica Regolini-Galassi je ena najbogatejših etruščanskih družinskih grobnic v Caereju, starodavnem mestu v Italiji, približno 50–60 kilometrov severozahodno od Rima.
Poglej Etruščani in Grobnica Regolini-Galassi
Grobnica reliefov
Grobnica reliefov (italijansko Tomba dei Rilievi) je etruščanska grobnica v nekropoli Banditaccia blizu Cerveterija v Italiji.
Poglej Etruščani in Grobnica reliefov
Grotta Campana
Grotta Campana ali Tomba Campana je etruščanska grobnica na Veiiju, ki jo je leta 1843 ponovno odkril Giampietro Campana.
Poglej Etruščani in Grotta Campana
Guastalla
Guastalla je mesto in občina v pokrajini Reggio Emilia v deželi Emiliji - Romanji v Italiji.
Poglej Etruščani in Guastalla
Haruspex
Haruspex (množina Haruspices) so bili etruščanski in rimski duhovniki, ki so iz drobovine žrtvenih živali ali iz predmetov, ki jih je zadela strela, napovedovali prihodnost.
Poglej Etruščani in Haruspex
Hastati
Hastati (latinsko, mn.) so bili razred pehote v vojski Rimske republike.
Poglej Etruščani in Hastati
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Poglej Etruščani in Helveti
Hematit
Hematit je eden od mineralov železovega(III) oksida (Fe2O3).
Poglej Etruščani in Hematit
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Etruščani in Hermes
Hibrid (mitologija)
Asirski lamassu iz vhoda v prestolno sobo palače Sargona II. v Dur-Šarukin (pozno 8. st. pr. n. št.), odkril Paul-Émile Botta, 1843–1844, sedaj v Department of Oriental antiquities, Richelieujevo krilo Louvre. hidrija, črnofiguralni slog, okoli 550 pr. n. št., Staatliche Antikensammlungen Inv.
Poglej Etruščani in Hibrid (mitologija)
Himera
Himera iz Apulije, okoli 350–340 pr. n. št. (Muzej Louvre) Himera, (grško: Χίμαιρα, Chimaira), je v grški mitologiji pošast z levjo glavo, kozjim trupom in zmajskim repom.
Poglej Etruščani in Himera
Himera iz Arezza
Himera iz Arezza (italijansko Chimera di Arezzo) velja za najboljši primer starih etruščanskih umetnin.
Poglej Etruščani in Himera iz Arezza
Hipokampus (mitologija)
Hipokampus ali hipokamp tudi hipokampoi (množina hipokampi ali hipokampi, grško ἱππόκαμπος, od ἵππος, "konj" in κάμπος, "morska pošast" at reference.com; compare the nameless monster Campe.) je mitološko bitje, ki ga poznata fenicijska in grška mitologija, čeprav je ime, s katerim je poznano, zgolj grško.
Poglej Etruščani in Hipokampus (mitologija)
Histri
Karnov Histri so bili etnogenetično nepojasnjena enota.
Poglej Etruščani in Histri
Ignac
Ignac je moško osebno ime.
Poglej Etruščani in Ignac
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Etruščani in Italija
Izidina grobnica
Izidina Grobnica je ime bogato obdarjene etruščanske grobnice, ki je bila najdena na pokopališču Polledrara v Vulciju v začetku 19.
Poglej Etruščani in Izidina grobnica
Jantarska pot
Jantarna ceta Jantar Jantarska pot je bila verjetno najstarejša in najkrajša evropska trgovska povezava med Baltikom in Sredozemljem, po kateri se je od pozne bronaste dobe do 5.
Poglej Etruščani in Jantarska pot
Jean Auguste Dominique Ingres
Jean Auguste Dominique Ingres (tudi Jean-Dominique Ingres), francoski neoklasicistični slikar, * 29. avgust 1780 Montauban, † 14. januar 1867, Pariz.
Poglej Etruščani in Jean Auguste Dominique Ingres
Kalende
Izraz kalénde v rimskem koledarju označuje prvi dan v mesecu.
Poglej Etruščani in Kalende
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Etruščani in Kampanija
Karneol
Karneol je rjavkasto rdeč mineral, ki se uporablja predvsem kot poldrag kamen za izdelavo nakita.
Poglej Etruščani in Karneol
Kartagina (mesto)
Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.
Poglej Etruščani in Kartagina (mesto)
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Etruščani in Kastrum
Katakombe
svetega Kalista v Rimu Katakombe so bila podzemna pokopališča, ki so se uporabljala v antiki.
Poglej Etruščani in Katakombe
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Etruščani in Kelti
Keltska umetnost
Keltska umetnost je povezana z ljudmi, znanimi kot Kelti, tistimi, ki so govorili keltske jezike v Evropi od prazgodovine do sodobnega obdobja, pa tudi umetnosti starodavnih ljudstev, katerih jezik je negotov, vendar imajo kulturne in slogovne podobnosti z govorci keltskih jezikov.
Poglej Etruščani in Keltska umetnost
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Etruščani in Kiparstvo
Kjat
Dioniz in menada ter stransko oko na atiškem črnofiguralnem kjatu (550–540 pr. n. št.), Louvre Kjat (grško κύαθος, latinsko cyathus – vrč) je posoda ali zajemalka.
Poglej Etruščani in Kjat
Kočija iz Monteleoneja
Kočija iz Monteleoneja (italijansko Carro etrusco di Monteleone) je etruščanska kočija iz okoli leta 530 pr.
Poglej Etruščani in Kočija iz Monteleoneja
Koledarska doba
Koledárska dôba ali koledárska êra (tudi časóvna êra) je v koledarjih datum, od katerega se štejejo leta.
Poglej Etruščani in Koledarska doba
Komos
Komos, orgije na atiškem kiliksu v črnofiguralnem slogu z napisom ''Čaša komastov'', 575 pr. n. št., Louvre (inv. št. E 742) Komos: komasti in hetere v posebnih pozah, ki izvajajo akrobacije, na antični črnofiguralni amfori, najdeni v Vulciju v Etruriji; okoli 560 pr.
Poglej Etruščani in Komos
Korzika in Sardinija (rimska provinca)
Korzika in Sardinija (latinsko Corsica et Sardinia), antična rimska provinca na otokih Sardiniji in Korziki.
Poglej Etruščani in Korzika in Sardinija (rimska provinca)
Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Volterra
Krstilnica svetega Janeza Krstnika stoji v zgodovinskem središču Volterre, pred stolnico, v pokrajini Pisa, škofija Volterra.
Poglej Etruščani in Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Volterra
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Etruščani in Lacij
Larderello
Pogled čez Montecerboli iz Larderella Larderello je okrožje občine Pomarance (pokrajina Pisa) v Toskana v Italiji.
Poglej Etruščani in Larderello
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Poglej Etruščani in Latenska kultura
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Etruščani in Latinščina
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Poglej Etruščani in Latinci
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Etruščani in Latinica
Latinska zveza
Latinska zveza (tudi Lacijska zveza) je bila zveza 30 mest, ustanovljena leta 494 pr. n. št. Zveza je delovala pod vodstvom Rima, najmočnejšega mesta v zvezi in je bila usmerjena proti Etruščanom.
Poglej Etruščani in Latinska zveza
Leponti
Transpadske Galije Leponti (italijansko Leponzi, Leponti ali Lepontini) so bili starodavno keltsko ljudstvo, v pozni bronasti dobi naseljeno v alpskem delu Retije (del sedanje Švice in severne Italije).
Poglej Etruščani in Leponti
Leves
Leves (latinsko ed.) so bili s kopji oboroženi spopadniki v vojski zgodnje Rimske republike.
Poglej Etruščani in Leves
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Etruščani in Liguri
Liktor
Liktor (latinsko: lictor, morda iz latinskega ligare – povezati), pripadnik posebne skupine rimskih državnih uslužbencev, katerih naloga je bila skrb in varovanje tistih magistratov Rimske republike in Cesarstva, ki so imeli izvršilno oblast (imperium).
Poglej Etruščani in Liktor
Linearna pisava A
Linearna pisava A je nerazvozlana pisava, ki se je uporabljala v antični Grčiji (tudi kretski hieroglifi so nerazvozlani).
Poglej Etruščani in Linearna pisava A
Lipari (otok)
Lipari (sicilsko Lìpari) je največji med Eolskimi otoki v Tirenskem morju ob severni obali Sicilije v južni Italiji; ime nosi tudi glavno mesto in občina na otoku, ki je sicer upravno del metropolitanskega mesta Messina.
Poglej Etruščani in Lipari (otok)
Lituus (glasbilo)
Beseda lituus je prvotno pomenila ukrivljeno pomožno palico ali ukrivljeno vojaško trobento v antičnem latinskem jeziku.
Poglej Etruščani in Lituus (glasbilo)
Livorno (pokrajina)
Pokrajina Livorno (v italijanskem izvirniku Provincia di Livorno, izg. Provinča di Livorno) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Etruščani in Livorno (pokrajina)
Ljudstva antične Italije
Ljudstva antične Italije je skupno poimenovanje kultur in etnij, ki so naseljevale Apeninski polotok pred nastankom Rima.
Poglej Etruščani in Ljudstva antične Italije
Ljudstva z morja
Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.
Poglej Etruščani in Ljudstva z morja
Lok (arhitektura)
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.
Poglej Etruščani in Lok (arhitektura)
Lucca
Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto in občina v Toskani v osrednji Italiji, ob reki Serchio, v rodovitni ravnini blizu Ligurskega morja.
Poglej Etruščani in Lucca
Lucij Tarkvinij Superb
Lucij Tarkvinij Superb (latinsko) je bil legendarni sedmi in zadnji kralj Rima, ki je vladal od leta 535 pr.
Poglej Etruščani in Lucij Tarkvinij Superb
Manipel
Manipel je bila taktična vojaška enota rimske vojske.
Poglej Etruščani in Manipel
Marij (ime)
Marij je moško osebno ime.
Poglej Etruščani in Marij (ime)
Mars iz Todija
Mars iz Todija je etruščanski bronast kip iz poznega 5.
Poglej Etruščani in Mars iz Todija
Mestni arheološki muzej, Bologna
Mestni arheološki muzej v Bologni (italijansko Museo Civico Archeologico di Bologna) je v Palači Galvani na ulici Arhigimnazije (via dell'Archiginnasio) 2, Bologna, Italija.
Poglej Etruščani in Mestni arheološki muzej, Bologna
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Etruščani in Mesto
Metropolitansko mesto Bologna
Metropolitansko mesto Bologna (italijansko Città Metropolitana di Bologna) je metropolitansko mesto v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Poglej Etruščani in Metropolitansko mesto Bologna
Mezzogiorno
Mezzogiorno (dobesedno Poldne) ali Južna Italija (italijansko Meridione d'Italia) je italijanska geografska regija, ki vključuje južno Italijo in njene otoke.
Poglej Etruščani in Mezzogiorno
Minerva (božanstvo)
Kip Minerve iz Louvra Minerva je rimska boginja modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnica umetnosti, trgovine in strategije.
Poglej Etruščani in Minerva (božanstvo)
Modena
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Poglej Etruščani in Modena
Montalcino
Montalcino je mesto na hribu in občina v pokrajini Siena v Toskani v osrednji Italiji.
Poglej Etruščani in Montalcino
Monte San Savino
Monte San Savino je mesto in občina v pokrajini Arezzo v Toskani (Italija).
Poglej Etruščani in Monte San Savino
Montefiascone
Montefiascone je mesto in občina v pokrajini Viterbo v deželi Lacij, osrednja Italija.
Poglej Etruščani in Montefiascone
Montepulciano
Montepulciano (italijansko) je srednjeveško in renesančno mesto na hribu in občina v italijanski pokrajini Siena na jugu Toskane.
Poglej Etruščani in Montepulciano
Naravni park Biancane, Toskana
Le Biancane Naravna laguna Spomenik Umberto Francesco Hoefer Geotermalne naprave Naravni park Biancane je naravno območje v bližini kraja Monterotondo Marittimo, v katerem se nahajajo oblike biancane, ki predstavljajo eno od številnih mest geotermalnih pojavov, zelo značilnih za pokrajino na meji med pokrajinama Pisa in Grosseto.
Poglej Etruščani in Naravni park Biancane, Toskana
Narodni muzej Tarkvinije
Narodni muzej Tarkvinije (italijansko Museo Archeologico Nazionale Tarquiniense) je arheološki muzej, posvečen etruščanski civilizaciji v Tarkviniji, Italija.
Poglej Etruščani in Narodni muzej Tarkvinije
Nekropola Banditaccia
Nekropola Banditaccia je etruščanska nekropola, ki pripada starodavnemu mestu Caere in je na vzvišenem mestu iz tufa severozahodno od Cerveterija v pokrajini Rim.
Poglej Etruščani in Nekropola Banditaccia
Nekropola Crocifisso del Tufo
Nekropola Crocefisso del Tufo je etruščanska nekropola ob vznožju pečine mesta Orvieto, ki je dosegla svoj največji obseg med sredino 6.
Poglej Etruščani in Nekropola Crocifisso del Tufo
Nekropola Monterozzi
Nekropola Monterozzi je etruščanska nekropola na vzpetini vzhodno od Tarkviinije v Laciju v Italiji.
Poglej Etruščani in Nekropola Monterozzi
Nuragi
Nuragi (italijansko nuraghi v množini, logudorsko sardinsko nuraghes, kampidansko sardinsko nuraxis) so glavna vrsta starodavnih megalitskih zgradb na Sardiniji, razvitih v nuraški dobi med 1900 in 730 pr.
Poglej Etruščani in Nuragi
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Etruščani in Obok
Orientalizirano obdobje
V arhaični fazi antične grške umetnosti je orientalizirano obdobje kulturno in umetnostno zgodovinsko obdobje, ki se je začelo v poznem delu 8.
Poglej Etruščani in Orientalizirano obdobje
Orvieto
Orvieto je mesto in občina z okoli 20.000 prebivalci v pokrajini Terni v jugozahodni Umbriji v Italiji.
Poglej Etruščani in Orvieto
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Etruščani in Pad
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Etruščani in Padova
Palestrina
Palestrina (starodavna Praeneste; starogrško: Πραίνεστος) je starodavno mesto in občina v Laciju, približno 35 km vzhodno od Rima, kjer živi okoli 18.000 prebivalcev.
Poglej Etruščani in Palestrina
Papež Benedikt III.
Benedikt III., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 17. april 858 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Etruščani in Papež Benedikt III.
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Etruščani in Parma
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Etruščani in Pelazgi
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Etruščani in Piacenza
Piazza del Campo
Piazza del Campo je glavni javni prostor zgodovinskega središča Siene v Toskani v Italiji in velja za enega največjih evropskih srednjeveških trgov.
Poglej Etruščani in Piazza del Campo
Pica
Píca (italijansko pizza) je jed italijanske kuhinje iz vzhajanega testa, obloženega predvsem s paradižnikovim pirejem in sirom (originalno mozzarella).
Poglej Etruščani in Pica
Piceni
Ime Piceni ali Picentini se nanaša na prebivalstvo mesta Picenum, na severnojadranski obalni ravnini antične Italije.
Poglej Etruščani in Piceni
Pietra serena
Pietra serena je siv peščenjak, ki se še posebej uporablja v arhitekturi in deloma tudi v kiparstvu.
Poglej Etruščani in Pietra serena
Pistoia
Pistoia je mesto in občina z okoli 90.000 prebivalci v italijanski deželi Toskana in glavno mesto istoimenske pokrajine.
Poglej Etruščani in Pistoia
Pitigliano
Pitigliano je mesto in istoimenska občina v italijanski pokrajini Grosseto, v deželi Toskana, območju Maremma.
Poglej Etruščani in Pitigliano
Plavt
Tit Makcij Plavt, starorimski komediograf, * verjetno 254 pr. n. št., Sarsina (mesto v Umbriji), † 184 pr. n. št. Rojen je bil najverjetneje v Sarsini v Italiji.
Poglej Etruščani in Plavt
Plebejci
Plebejci so bili v starem Rimu najnižji sloj prebivalstva, ki ni imel vseh državljanskih pravic.
Poglej Etruščani in Plebejci
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Etruščani in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pompeji
Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.
Poglej Etruščani in Pompeji
Pontifex maximus
Avgust kot ''pontifex maximus'' Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi.
Poglej Etruščani in Pontifex maximus
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Etruščani in Portal
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Etruščani in Portik
Portonaccio (Veio)
Svetišče Minerve v Portonacciju je arheološko najdišče na zahodni strani planote, na katerem je bilo starodavno etruščansko mesto Veji, severno od Rima, Italija.
Poglej Etruščani in Portonaccio (Veio)
Portretno slikarstvo
Portretno slikarstvo je žanr v slikarstvu, kjer je namen predstaviti določen človeški subjekt.
Poglej Etruščani in Portretno slikarstvo
Prato
Prato (včasih tudi Pratomagno) je mesto in občina v Toskani v Italiji in glavno mesto pokrajine Prato.
Poglej Etruščani in Prato
Prato (pokrajina)
Pokrajina Prato (v italijanskem izvirniku Provincia di Prato, izg. Provinča di Prato) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Etruščani in Prato (pokrajina)
Prazgodovinska umetnost
V zgodovini umetnosti je prazgodovinska umetnost vsa umetnost proizvedena v času pred odkritjem pisave, v času prazgodovinskih kultur, ki se začnejo nekje v zelo pozni geološki zgodovini in se na splošno nadaljujejo, dokler kultura bodisi ne razvije pisave ali druge metode vodenja evidenc ali ne naredi pomembnega stika z drugo kulturo, ki ima ali naredi nekaj evidenc o velikih zgodovinskih dogodkih.
Poglej Etruščani in Prazgodovinska umetnost
Promagistrat
Promagistrat (latinsko) je bil bivši rimski konzul ali bivši pretor, ki sta ga Rimska republika in Rimsko cesarstvo ob koncu njegovega letnega mandata ali pozneje pooblastila za poveljevanje rimski vojski.
Poglej Etruščani in Promagistrat
Protipapež Anastazij III.
Anastazij III., imenovan tudi Anastazij Knjižničar protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 810 Rim (* med 800-812) (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † okrog 878 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Etruščani in Protipapež Anastazij III.
Puni
Punsko ljudstvo ali Zahodni Feničani so bili skupina semitskih ljudstev v zahodnem Sredozemlju, ki izvirajo iz Feničanov z obal zahodne Azije.
Poglej Etruščani in Puni
Radiestezija
Bajaličar na risbi iz 18. stoletja Radiestezija (iz radiation, žarčenje in grške besede aisthesis, občutenje) je zmožnost zaznavanja »sevanja« živih organizmov, mrtvih organizmov in predmetov ter mineralov.
Poglej Etruščani in Radiestezija
Regionalni arheološki muzej Antonio Salinas
Regionalni arheološki muzej Antonino Salinas (italijansko: Museo Archeologico Regionale Antonino Salinas) je muzej v Palermu v Italiji.
Poglej Etruščani in Regionalni arheološki muzej Antonio Salinas
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Etruščani in Retija
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Etruščani in Rim
Rimska arhitektura
Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.
Poglej Etruščani in Rimska arhitektura
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Etruščani in Rimska republika
Rimska tehnologija
Rimska tehnologija je zbirka tehnik, veščin, metod, procesov in inženirskih praks, ki jih je uporabljala in razvijala starorimska civilizacija (753 pr. n. št. - 476 n. št.). Rimsko cesarstvo je bilo tehnološko napredna civilizacija antike.
Poglej Etruščani in Rimska tehnologija
Rimska umetnost
Rimska umetnost se nanaša na vizualne umetnosti, ki so nastale v antičnem Rimu in na ozemlju rimskega imperija.
Poglej Etruščani in Rimska umetnost
Rimski akvadukt
Rimljani so po vsej svoji republiki in kasneje cesarstvu zgradili akvadukte (vodovode), da bi v mesta pripeljali vodo iz zunanjih virov.
Poglej Etruščani in Rimski akvadukt
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Etruščani in Rimski konzul
Rimski tempelj
Starodavni rimski templji so bili med najpomembnejšimi zgradbami v rimski kulturi in nekatere izmed najbogatejših stavb v rimski arhitekturi, čeprav so le redke ohranjene v popolnosti.
Poglej Etruščani in Rimski tempelj
Rimski triumf
Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.
Poglej Etruščani in Rimski triumf
Rimsko kraljestvo
Rimsko kraljestvo (lat. Regnum Romanum) je bila monarhija na Apeninskem polotoku.
Poglej Etruščani in Rimsko kraljestvo
Rovigo (pokrajina)
Pokrajina Rovigo (v italijanskem izvirniku Provincia di Rovigo) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Poglej Etruščani in Rovigo (pokrajina)
Ruvo di Puglia
Ruvo je umrl, da bi oživel, kot Feniks iz Heliopolisa, iz pepela samega sebe. Ruvo di Puglia (italijansko; ruvese Rìuve) je mesto in občina (občina) v metropolitanskem mestu Bari v Apuliji v južni Italiji.
Poglej Etruščani in Ruvo di Puglia
Sabinci
Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.
Poglej Etruščani in Sabinci
Salerno
Salerno (italijansko Salerno, salernsko Salierne) je starodavno mesto in občina z okoli 133.000 prebivalci v Kampaniji v jugozahodni Italiji (drugo največje mesto za Neapljem v tej regiji) in glavno mesto province z enakim imenom.
Poglej Etruščani in Salerno
Samnitske vojne
Prva, druga in tretja samnitska vojna so bile vojne med zgodnjo Rimsko republiko, ki se je borila za oblast v Italiji, in plemeni v Samniju v srednji Italiji.
Poglej Etruščani in Samnitske vojne
San Gimignano
San Gimignano je majhno obzidano srednjeveško mestece (z okoli 8.000 prebivalci) v pokrajini Siena v Toskani v Italiji.
Poglej Etruščani in San Gimignano
San Quirico d'Orcia
San Quirico d'Orcia je občina s približno 2500 prebivalci v pokrajini Siena v italijanski deželi Toskana.
Poglej Etruščani in San Quirico d'Orcia
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Etruščani in Sarkofag
Satira
"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814. Satira je kritika na komičen, posmehljiv način.
Poglej Etruščani in Satira
Saturnia
Cerkev svete Marije Magdalene Saturnia je topliško mesto v Toskani (Italija).
Poglej Etruščani in Saturnia
Sergej
Sergej je moško osebno ime.
Poglej Etruščani in Sergej
Servij Tulij
Servij Tulij (578 pr. n. št.–534 pr. n. št.) je bil legendarni šesti kralj Rima in drugi iz etruščanske rodbine.
Poglej Etruščani in Servij Tulij
Severnojadranski Veneti
Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov Severnojadranski Venéti so bili Italcem sorodno antično indoevropsko ljudstvo.
Poglej Etruščani in Severnojadranski Veneti
Seznam antičnih plemen v Iliriji
Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št. Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško: Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.
Poglej Etruščani in Seznam antičnih plemen v Iliriji
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Etruščani in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam starodavnih ljudstev
Seznam starodavnih ljudstev.
Poglej Etruščani in Seznam starodavnih ljudstev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Etruščani in Seznam zgodovinskih vsebin
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Poglej Etruščani in Siena
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Etruščani in Sirakuze
Situlska umetnost
Vaška situla (kopija v povečavi, ki stoji v istoimenski vasi) Situlska umetnost je vrhunec likovnega ustvarjanja železnodobnih ljudi.
Poglej Etruščani in Situlska umetnost
Skalna arhitektura
Skalna arhitektura je ustvarjanje struktur, zgradb in skulptur z izkopom iz trdne kamnine tam, kjer se seveda pojavlja.
Poglej Etruščani in Skalna arhitektura
Slavolok
Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.
Poglej Etruščani in Slavolok
Slikar Meidias
Meidias je bil atenski vazni slikar v rdeče figuralnem slogu v antični Grčiji, ki je deloval v zadnji četrtini 5.
Poglej Etruščani in Slikar Meidias
Sorano
Sorano je mesto in občina v provinci Grosseto, v južna Toskani v Italija.
Poglej Etruščani in Sorano
Spina
Spina je bilo antično pristanišče ob Jadranskem morju v delti reke Pad, ki so ga ustanovili Etruščani.
Poglej Etruščani in Spina
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Etruščani in Sredozemlje
Starogrška keramika
Starogrška keramika, zaradi svoje relativne trajnosti, obsega velik del arheoloških ostankov antične Grčije in ker jih je toliko (več kot 100.000 vaz je zapisano v Corpus vasorum antiquorum – mednarodni raziskovalni projekt za keramično dokumentacijo klasičnega območja), ima zelo velik vpliv na naše poznavanje grške družbe.
Poglej Etruščani in Starogrška keramika
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Etruščani in Starorimska civilizacija
Stolnica svetega Lovrenca, Viterbo
Katedrala San Lorenzo v Viterbu (Duomo di Viterbo ali Cattedrale di San Lorenzo) je rimokatoliška katedrala in glavna cerkev v mestu Viterbo, Lacij, osrednja Italija.
Poglej Etruščani in Stolnica svetega Lovrenca, Viterbo
Stolnica v Orvietu
Stonica v Orvietu (italijansko Duomo di Orvieto; Cattedrale di Santa Maria Assunta) je velika rimskokatoliška stolnica iz 14.
Poglej Etruščani in Stolnica v Orvietu
Sutri
Sutri je mesto in občina v provinci Viterbo, okoli 50 km oddaljeno od Rima in okoli 30 km južno od Viterba.
Poglej Etruščani in Sutri
Tabula Cortonensis
Tabula Cortonensis (včasih tudi Tablica iz Cortone) je 2200 let stara, vpisana bronasta tablica etruščanskega izvora, odkrita v Cortoni v Italiji.
Poglej Etruščani in Tabula Cortonensis
Tadeusz Wolanski
Tadeusz Wolański, poljski arheolog, * 17. oktober 1785, Szawlach, Litva, † 16. februar 1865, Ryńsk, Poljska.
Poglej Etruščani in Tadeusz Wolanski
Tarkvinija
Tarkvinija (italijansko Tarquinia), nekdanji Corneto, je staro mesto v pokrajini Viterbo, v Laciju v Italiji, znano predvsem zaradi poslikanih etruščanskih grobnic v nekropolah ali pokopališčih, ki so na seznamu Unesco-ve svetovne dediščine.
Poglej Etruščani in Tarkvinija
Terakota
Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.
Poglej Etruščani in Terakota
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Etruščani in Tirensko morje
Todi
Todi je mesto in občina z 17.022 prebivalci (na dan 31. decembra 2012) v italijanski pokrajini Perugia, deželi Umbrija v Italiji in se nahaja na hribu visoko nad dolino reke Tibere.
Poglej Etruščani in Todi
Toga
Toga Toga, značilno oblačilo antičnega Rima, približno 6 m dolg kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa.
Poglej Etruščani in Toga
Tolfa
Tolfa je italijansko mesto v deželi Lacij, sedež istoimenske občine, ki je od 1.
Poglej Etruščani in Tolfa
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Etruščani in Toskana
Trasimensko jezero
Trasimensko jezero (italijansko Lago Trasimeno, latinsko Trasumennus, etruščansko Tarśmina) je jezero v pokrajini Perugia, v deželi Umbrija v Italiji na meji s Toskano.
Poglej Etruščani in Trasimensko jezero
Trastevere
Trastevere je 13.
Poglej Etruščani in Trastevere
Trebonijan Gal
Gaj Vibij Trebonijan Gal (latinsko) je bil od junija 251 do avgusta 253 socesar Rimskega cesarstva, * 206, Rimska Italija, † avgust 253, Interamna (sedanji Terni), Rimska Italija.
Poglej Etruščani in Trebonijan Gal
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Etruščani in Trento
Triariji
Replika triarijeve verižne srajce, meča in ščita iz Flavijskega amfiteatra v Rimu Triariji (latinsko, mn.) so bili vojaška enota in vojaki rimskih manipelskih legij v zgodnji Rimski republiki (509-107 pr. n. št.), ki so vse do Marijevih reform leta 107 pr.
Poglej Etruščani in Triariji
Trstenke
Trstenke, panova piščal ali siringa (grško syrinx) so glasbilo, ki temelji na akustični resonanci.
Poglej Etruščani in Trstenke
Tuscania
Tuscania je mesto in občina v provinci Viterbo, pokrajini Lacij v Italiji.
Poglej Etruščani in Tuscania
Umbrija
Umbrija (v italijanskem izvirniku Umbria), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Etruščani in Umbrija
Umbrijščina
Umbrijščina je izumrl jezik antične Italije.
Poglej Etruščani in Umbrijščina
Una
Una Save (Donja Gradina) Úna je reka v Bosni in Hercegovini.
Poglej Etruščani in Una
Urbino
Urbino (urbíno) /antično Urbinum Hortense, lat. Urvinum Mataurense, Urbinum Mataurense) je mesto v pokrajini Pesaro e Urbino na severu italijanske dežele Marke. Mesto, ki po stanju na dan 31. december 2005 šteje 15.566 prebivalcev je bilo naseljeno že v predrimski dobi. Ustanovili so ga Umbrijci.
Poglej Etruščani in Urbino
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Poglej Etruščani in Ustanovitev Rima
Vatikanski muzeji
Vatikanski muzeji (latinsko Musea Vaticana, italijansko Musei Vaticani) so muzeji krščanstva in galerije v mestu Vatikan.
Poglej Etruščani in Vatikanski muzeji
Veji
Veji (tudi Veius; italijansko Veio) je bilo pomembno starodavno etruščansko mesto na južnih mejah Etrurije in le 16 km severozahodno od Rima v Italiji.
Poglej Etruščani in Veji
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Etruščani in Vergilij
Vezuv
Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.
Poglej Etruščani in Vezuv
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Poglej Etruščani in Vicenza
Villanovska kultura
Villanovska kultura je bila najzgodnejša železnodobna kultura srednje in severne Italije, ki je nenadoma sledila bronastdobni kulturi Terramare in v 7.
Poglej Etruščani in Villanovska kultura
Virginija (ime)
Virginija je žensko osebno ime.
Poglej Etruščani in Virginija (ime)
Viterbo (pokrajina)
Pokrajina Viterbo (v italijanskem izvirniku Provincia di Viterbo, izg. Provinča di Viterbo) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij.
Poglej Etruščani in Viterbo (pokrajina)
Volterra
Volterra je obzidano mesto na hribu v deželi Toskana v Italiji.
Poglej Etruščani in Volterra
Votivni dar
Votivni dar je eden ali več predmetov, ki so prikazani ali shranjeni brez namena izterjave ali uporabe na svetem kraju v verske namene.
Poglej Etruščani in Votivni dar
Vulci
Vulci ali Volci (etruščansko Velch ali Velx, odvisno od uporabljene romanizacije) je bilo bogato in pomembno etruščansko mesto.
Poglej Etruščani in Vulci
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Poglej Etruščani in Zgodovina Italije
Zgodovina krščanstva na Slovenskem
Zgodovina krščanstva na Slovenskem obsega obdobje od konca 3. stoletja naprej, ko se je krščanstvo pojavilo na področju današnje Slovenije.
Poglej Etruščani in Zgodovina krščanstva na Slovenskem
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Etruščani in Zlato
295 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. - 290. pr. n. št. - 280. pr. n. št. 270. pr. n. št.
Poglej Etruščani in 295 pr. n. št.
310 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. - 310. pr. n. št. - 300. pr. n. št. 290. pr. n. št.
Poglej Etruščani in 310 pr. n. št.
474 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 520. pr. n. št. 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. 490. pr. n. št. 480. pr. n. št. - 470. pr. n. št. - 460. pr. n. št. 450. pr. n. št.
Poglej Etruščani in 474 pr. n. št.
90. pr. n. št.
90.
Poglej Etruščani in 90. pr. n. št.
, Cista (posoda), Civita di Bagnoregio, Classe, Cortona, Davorin Žunkovič, Delfi, Domus, Ekvi, Eneida, Eolsko otočje, Etruščanska arhitektura, Etruščanska mitologija, Etruščanska umetnost, Etruščansko vazno slikarstvo, Etruščansko zlatarstvo, Etrurija, Fajumski portreti, Faleri, Faliskijščina, Fasti Triumphales, Fiesole, Filigran, Firence, Françoisova grobnica, Freska, Gaj Kilnij Mecen, Galci, Galija, Gomilno grobišče, Grad družine Pio, Granulacija (zlatarstvo), Grška kolonizacija, Grška temna doba, Grobni pridatek, Grobnica, Grobnica leopardov, Grobnica Regolini-Galassi, Grobnica reliefov, Grotta Campana, Guastalla, Haruspex, Hastati, Helveti, Hematit, Hermes, Hibrid (mitologija), Himera, Himera iz Arezza, Hipokampus (mitologija), Histri, Ignac, Italija, Izidina grobnica, Jantarska pot, Jean Auguste Dominique Ingres, Kalende, Kampanija, Karneol, Kartagina (mesto), Kastrum, Katakombe, Kelti, Keltska umetnost, Kiparstvo, Kjat, Kočija iz Monteleoneja, Koledarska doba, Komos, Korzika in Sardinija (rimska provinca), Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Volterra, Lacij, Larderello, Latenska kultura, Latinščina, Latinci, Latinica, Latinska zveza, Leponti, Leves, Liguri, Liktor, Linearna pisava A, Lipari (otok), Lituus (glasbilo), Livorno (pokrajina), Ljudstva antične Italije, Ljudstva z morja, Lok (arhitektura), Lucca, Lucij Tarkvinij Superb, Manipel, Marij (ime), Mars iz Todija, Mestni arheološki muzej, Bologna, Mesto, Metropolitansko mesto Bologna, Mezzogiorno, Minerva (božanstvo), Modena, Montalcino, Monte San Savino, Montefiascone, Montepulciano, Naravni park Biancane, Toskana, Narodni muzej Tarkvinije, Nekropola Banditaccia, Nekropola Crocifisso del Tufo, Nekropola Monterozzi, Nuragi, Obok, Orientalizirano obdobje, Orvieto, Pad, Padova, Palestrina, Papež Benedikt III., Parma, Pelazgi, Piacenza, Piazza del Campo, Pica, Piceni, Pietra serena, Pistoia, Pitigliano, Plavt, Plebejci, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Pompeji, Pontifex maximus, Portal, Portik, Portonaccio (Veio), Portretno slikarstvo, Prato, Prato (pokrajina), Prazgodovinska umetnost, Promagistrat, Protipapež Anastazij III., Puni, Radiestezija, Regionalni arheološki muzej Antonio Salinas, Retija, Rim, Rimska arhitektura, Rimska republika, Rimska tehnologija, Rimska umetnost, Rimski akvadukt, Rimski konzul, Rimski tempelj, Rimski triumf, Rimsko kraljestvo, Rovigo (pokrajina), Ruvo di Puglia, Sabinci, Salerno, Samnitske vojne, San Gimignano, San Quirico d'Orcia, Sarkofag, Satira, Saturnia, Sergej, Servij Tulij, Severnojadranski Veneti, Seznam antičnih plemen v Iliriji, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Seznam starodavnih ljudstev, Seznam zgodovinskih vsebin, Siena, Sirakuze, Situlska umetnost, Skalna arhitektura, Slavolok, Slikar Meidias, Sorano, Spina, Sredozemlje, Starogrška keramika, Starorimska civilizacija, Stolnica svetega Lovrenca, Viterbo, Stolnica v Orvietu, Sutri, Tabula Cortonensis, Tadeusz Wolanski, Tarkvinija, Terakota, Tirensko morje, Todi, Toga, Tolfa, Toskana, Trasimensko jezero, Trastevere, Trebonijan Gal, Trento, Triariji, Trstenke, Tuscania, Umbrija, Umbrijščina, Una, Urbino, Ustanovitev Rima, Vatikanski muzeji, Veji, Vergilij, Vezuv, Vicenza, Villanovska kultura, Virginija (ime), Viterbo (pokrajina), Volterra, Votivni dar, Vulci, Zgodovina Italije, Zgodovina krščanstva na Slovenskem, Zlato, 295 pr. n. št., 310 pr. n. št., 474 pr. n. št., 90. pr. n. št..