Kazalo
35 odnosi: Avstrija, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Einsteinova konstanta, Fizika, Friedrich Hasenöhrl, Gradec, Hermann Weyl, Hindujska besedila, Jožef Stefan, Konstanta fine strukture, Kvantna mehanika, Matematična fizika, Max Delbrück, Moseleyjev zakon, Načelo komplementarnosti, Načelo povprečnosti, Nobelova nagrada za fiziko, Paul Adrien Maurice Dirac, Pomeni imen asteroidov: 13001–14000, Richard Phillips Feynman, Schrödingerjeva enačba, Schrödingerjeva mačka, Seznam avstrijskih fizikov, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikov, Seznam nemških filozofov, Siegfried Selberherr, Teoretična fizika, Univerza na Dunaju, Uvod v kvantno mehaniko, 12. avgust, 1887, 1933, 1961, 4. januar.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Erwin Schrödinger in Avstrija
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Poglej Erwin Schrödinger in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov.
Poglej Erwin Schrödinger in Einsteinova konstanta
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Erwin Schrödinger in Fizika
Friedrich Hasenöhrl
Solvayevem kongresu leta 1911 Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl, avstrijski fizik in častnik, * 30. november 1874, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 7. oktober 1915, Vielgereuth (sedaj Folgaria), Welschtirol (sedaj Trento), Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Poglej Erwin Schrödinger in Friedrich Hasenöhrl
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Erwin Schrödinger in Gradec
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Erwin Schrödinger in Hermann Weyl
Hindujska besedila
Osrednja hindujska književnost je napisana pretežno v sanskrtu.
Poglej Erwin Schrödinger in Hindujska besedila
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Erwin Schrödinger in Jožef Stefan
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Erwin Schrödinger in Konstanta fine strukture
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Erwin Schrödinger in Kvantna mehanika
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Erwin Schrödinger in Matematična fizika
Max Delbrück
Max Ludwig Henning Delbrück,, nemško-ameriški biofizik, nobelovec, * 4. september 1906, Berlin, Nemško cesarstvo, † 9. marec 1981, Pasadena, Kalifornija, Združene države Amerike.
Poglej Erwin Schrödinger in Max Delbrück
Moseleyjev zakon
Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.
Poglej Erwin Schrödinger in Moseleyjev zakon
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Poglej Erwin Schrödinger in Načelo komplementarnosti
Načelo povprečnosti
Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.
Poglej Erwin Schrödinger in Načelo povprečnosti
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Erwin Schrödinger in Nobelova nagrada za fiziko
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Poglej Erwin Schrödinger in Paul Adrien Maurice Dirac
Pomeni imen asteroidov: 13001–14000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 13001 do 14000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Erwin Schrödinger in Pomeni imen asteroidov: 13001–14000
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Erwin Schrödinger in Richard Phillips Feynman
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Poglej Erwin Schrödinger in Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva mačka
Schrödingerjeva mačka čaka na usodo Schrödingerjeva máčka nastopa v navidez paradoksalnem miselnem preskusu v kvantni mehaniki.
Poglej Erwin Schrödinger in Schrödingerjeva mačka
Seznam avstrijskih fizikov
Seznam avstrijskih fizikov.
Poglej Erwin Schrödinger in Seznam avstrijskih fizikov
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Erwin Schrödinger in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej Erwin Schrödinger in Seznam fizikov
Seznam nemških filozofov
Seznam nemških filozofov.
Poglej Erwin Schrödinger in Seznam nemških filozofov
Siegfried Selberherr
Siegfried Selberherr (* 3. August 1955) je avstrijski znanstvenik na področju mikroelektronike.
Poglej Erwin Schrödinger in Siegfried Selberherr
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Erwin Schrödinger in Teoretična fizika
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Erwin Schrödinger in Univerza na Dunaju
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Erwin Schrödinger in Uvod v kvantno mehaniko
12. avgust
12.
Poglej Erwin Schrödinger in 12. avgust
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Erwin Schrödinger in 1887
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Erwin Schrödinger in 1933
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Erwin Schrödinger in 1961
4. januar
4.
Poglej Erwin Schrödinger in 4. januar
Prav tako znan kot Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, Schroedinger, Schrödinger.