Kazalo
66 odnosi: Adam in Eva, Aja (mitologija), Akadsko kraljestvo, Anat, Anu, Anunaki, Arhitektura Mezopotamije, Asurbanipal, Asurbanipalova knjižnica, Šurupak, Babilonsko-asirska književnost, Balvan, Bikoborba, Cedrov gozd, Džingiskan, Dilbat, Dramatizacija, Dumuzi, Enlil, Enmebaragesi, Enmerkar, Ep, Fantazijska pripoved, Gilgameš, Gozd božjih ceder, Gudea, Ištar, Jernej Lorenci, Kalipso, KI (klinopis), Klinopis, Lazurni kamen, Libanon, Libanonska cedra, Lugalbanda, Mezopotamija, Mezopotamska umetnost, Mitologija, Naditu, Naravni rezervat cedre Al Shouf, Ninsun, Orfej in Evridika, Orientalska književnost, Pergamonski muzej, Pravica prve noči, Sedem čudes starega veka, Seznam sumerskih kraljev, Sipar, Starodavni astronavti, Stela lakote, ... Razširi indeks (16 več) »
Adam in Eva
''Ženska, moški in kača''(Byam Shaw, 1911) Adam in Eva sta bila v skladu z mitom o stvarjenju abrahamskih religij prva moški in ženska.
Poglej Ep o Gilgamešu in Adam in Eva
Aja (mitologija)
Aja ali A-a je bila v akadski mitologiji boginja mati, žena boga sonca Šamaša.
Poglej Ep o Gilgamešu in Aja (mitologija)
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Ep o Gilgamešu in Akadsko kraljestvo
Anat
Anat (hebrejsko עֲנָת, ʿĂnāth, feničansko 𐤏𐤍𐤕, ʿAnōt, ugaritsko 𐎓𐎐𐎚, ʿnt, grško, Anath, egipčansko Anit, Antit, Anit, Anti ali Anant) je bila pomembna semitska boginja.
Poglej Ep o Gilgamešu in Anat
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Poglej Ep o Gilgamešu in Anu
Anunaki
Ustanovitveni kipci s podobami mezopotamskih bogov z značilnimi rogatimi kronami; bakrova zlitina, okoli 2300 pr.n. št. Anunaki so skupina božanstev v mitologiji starodavnih Sumercev, Akadcev, Asircev in Babiloncev.
Poglej Ep o Gilgamešu in Anunaki
Arhitektura Mezopotamije
Arhitektura Mezopotamije je starodavna arhitektura rečnega sistema Tigris – Evfrat (znana tudi kot Mezopotamija), ki zajema več različnih kultur in sega v obdobje od 10.
Poglej Ep o Gilgamešu in Arhitektura Mezopotamije
Asurbanipal
'''Eugène Delacroix: ''Asurbanipalova smrt'''''. Znano Delacroixovo delo prikazuje vladarjevo smrt in pokol vseh njegovih žena ob tem trenutku. Asurbanipal ali Ašurbanipal (akadsko Aššur-bāni-apli, sirsko ܐܫܘܪ ܒܢܐ ܐܦܠܐ, Ašur je ustvarjalec dediča) je bil asirski kralj, sin kralja Asarhadona in zadnji močni vladar Novoasirskega cesarstva (934-627 pr.
Poglej Ep o Gilgamešu in Asurbanipal
Asurbanipalova knjižnica
Asurbanipalova kraljeva knjižnica, imenovana po zadnjem velikem vladarju Asirskega cesarstva Asurbanipalu, je zbirla več kot 30.000 klinopisnih glinastih tablic in fragmentov iz 7.
Poglej Ep o Gilgamešu in Asurbanipalova knjižnica
Šurupak
Šurupak ali Šurupag (slovensko zdravilišče), sodobni Tell Fara v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah, je bil antično sumersko mesto na obali Evfrata, približno 55 km južno od Nipurja.
Poglej Ep o Gilgamešu in Šurupak
Babilonsko-asirska književnost
Glinena ploščica Izraz babilonsko-asirska književnost se uporablja kot oznaka za vse književnosti ljudstev na območju Mezopotamije, njeni začetniki pa so Sumerci (3. tisočletje pr. n. št. v južni Mezopotamiji).
Poglej Ep o Gilgamešu in Babilonsko-asirska književnost
Balvan
''Big Rock'' ali ''Okotoks Erratic'' u Kanadi, največji znani eratični blok na svetu ''Yeager Rock'' v Douglas Countyu. Schwanenstein na otoku Rügen. Eratični blok pri Blandowu na otoku Rügen. Val-Masino, Italija Monte Cimino, Italija Balvan ali eratični blok je večja gmota kamnine, ki jo je prinesel ledenik v času ledene dobe.
Poglej Ep o Gilgamešu in Balvan
Bikoborba
Bikoborec v areni Bikoborbe so boj med človekom in bikom, katerega cilj je podrediti žival v okviru določenih pravil, smernic in kulturnih pričakovanj.
Poglej Ep o Gilgamešu in Bikoborba
Cedrov gozd
Cedrov gozd v Libanonu Epa o Gilgamešu'' Cedrov gozd je bilo veličastno kraljestvo bogov v mezopotamski mitologiji, ki ga je varoval polbog Humbaba.
Poglej Ep o Gilgamešu in Cedrov gozd
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Ep o Gilgamešu in Džingiskan
Dilbat
Dilbat, sodobni Tell ed-Duleim ali Tell al-Deylam, Irak, je bil manj pomemben sumerski tell (mesto na hribu) na vzhodnem bregu Zahodnega Evfrata.
Poglej Ep o Gilgamešu in Dilbat
Dramatizacija
Dramatizacija je transformacija (prenos, preobrazba) nedramskega besedila, najpogosteje romana, v dramsko obliko, namenjeno uprizarjanju.
Poglej Ep o Gilgamešu in Dramatizacija
Dumuzi
Dumuzi, kasneje znan kot Tammuz, je bil mezopotamski bog, povezan s pastirji in prvi mož boginje Inane, kasneje znane kot Ištar.
Poglej Ep o Gilgamešu in Dumuzi
Enlil
Enlil (sumersko 𒀭𒂗𒆤 dEN.LÍL, Gospodar vetraHalloran 2006.Holland 2009, str. 114.Nemet-Nejat 1998, str. 182.) kasneje znan kot Elil, je bil mezopotamski bog, povezan z vetrom, zrakom, zemljo in neurji.
Poglej Ep o Gilgamešu in Enlil
Enmebaragesi
Enmebaragesi, tudi En-Men-Barage-Si ali Mebaragesi, je bil kralj Kiša, ki je po Seznamu sumerskih kraljev vladal okoli leta 2500 pr.
Poglej Ep o Gilgamešu in Enmebaragesi
Enmerkar
Enmerkar (sumersko 𒂗𒈨𒅕𒃸 EN.me.er.kar2) je bil legandarni kralj in ustanovitelj sumerskega mesta Uruk.
Poglej Ep o Gilgamešu in Enmerkar
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Ep o Gilgamešu in Ep
Fantazijska pripoved
Fantazijska pripoved je izraz za literarni, navadno prozni žanr, ki temelji na zamišljanju pojavov zunaj neposredno dojete stvarnosti.
Poglej Ep o Gilgamešu in Fantazijska pripoved
Gilgameš
Gilgameš, prvotno Bilgameš, je bil kralj Uruka v Mezopotamiji, ki je živel v obdobju 2800-2500 pr.
Poglej Ep o Gilgamešu in Gilgameš
Gozd božjih ceder
Božje cedre (translation), ki so v dolini Kadiša v mestu Bšari v Libanonu, so eden zadnjih ostankov obsežnih gozdov libanonske cedre, ki je uspevala po Libanonkem gorovju v antiki.
Poglej Ep o Gilgamešu in Gozd božjih ceder
Gudea
Gudea (sumersko 𒅗𒌤𒀀, Gu3-de2-a) je bil od okoli 2144–2124 pr.
Poglej Ep o Gilgamešu in Gudea
Ištar
reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.
Poglej Ep o Gilgamešu in Ištar
Jernej Lorenci
Jernej Lorenci, slovenski gledališki režiser, * 1973, Maribor Diplomiral je s Sofoklejevo Antigono na AGRFT, kjer tudi poučuje.
Poglej Ep o Gilgamešu in Jernej Lorenci
Kalipso
Kalipso (grško Καλυψώ, Kalypsō) je bila v grški mitologiji nimfa, ki je živela na otoku Ogigija, kjer je več let zadrževala Odiseja.
Poglej Ep o Gilgamešu in Kalipso
KI (klinopis)
KI (Borger 2003 nr. 737; U+121A0 𒆠) je klinopisni znak za "zemljo".
Poglej Ep o Gilgamešu in KI (klinopis)
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Ep o Gilgamešu in Klinopis
Lazurni kamen
Lapis lazuli (/ ˈlæpɪs ˈlæzjʊli, -laɪ /) ali na kratko lapis je globoko modra metamorfna kamnina, ki se uporablja kot poldragi kamen, ki je bil že od antike cenjen zaradi svoje intenzivne barve.
Poglej Ep o Gilgamešu in Lazurni kamen
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Ep o Gilgamešu in Libanon
Libanonska cedra
Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.
Poglej Ep o Gilgamešu in Libanonska cedra
Lugalbanda
Lugalbanda je bil po Seznamu sumerskih kraljev tretji kralj Uruka in oče uruškega kralja in legendarnega junaka Gilgameša.
Poglej Ep o Gilgamešu in Lugalbanda
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Ep o Gilgamešu in Mezopotamija
Mezopotamska umetnost
Detajl Ištarinih vrat v Babilonu, glazirana opeka. Umetnost starodavne Mezopotamije sestavljajo umetniška dela, ki so nastala na področju Mezopotamije med letoma 3500.
Poglej Ep o Gilgamešu in Mezopotamska umetnost
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Ep o Gilgamešu in Mitologija
Naditu
Nadītu je bil naziv pravnega položaja žensk v babilonski družbi in sumerskih sužnjev templjev.
Poglej Ep o Gilgamešu in Naditu
Naravni rezervat cedre Al Shouf
Naravni rezervat cedre Al Shouf je naravni rezervat v okrožjih Chouf in Aley v Libanonu.
Poglej Ep o Gilgamešu in Naravni rezervat cedre Al Shouf
Ninsun
Ninsun ali Ninsuna (dobesedno gospa divja krava) je bila sumerska boginja, najbolj znana kot mati legendarnega junaka Gilgameša in zaščitnica lagaškega kralja Gudea.
Poglej Ep o Gilgamešu in Ninsun
Orfej in Evridika
Orfej in Evridika na Cervellijevi sliki Orfej in Evridika je mitološka zgodba o slavnem grškem pevcu Orfeju in njegovi ženi Evridiki.
Poglej Ep o Gilgamešu in Orfej in Evridika
Orientalska književnost
Orientalska književnost je izraz, s katerim označujemo književnosti starega in srednjega veka, ki so se razvile na območju od Afrike do Tihega oceana.
Poglej Ep o Gilgamešu in Orientalska književnost
Pergamonski muzej
Pergamonski muzej (nemško Pergamonmuseum) je muzej na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina, Nemčija, in del Unescove svetovne dediščine.
Poglej Ep o Gilgamešu in Pergamonski muzej
Pravica prve noči
Pravica prve noči (latinsko Ius primae noctis, francosko droit de seigneur) je bila domnevna pravica evropskih fevdalcev v srednjem veku, da po poroki svojih podložnikov preživijo prvo noč z nevesto.
Poglej Ep o Gilgamešu in Pravica prve noči
Sedem čudes starega veka
Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.
Poglej Ep o Gilgamešu in Sedem čudes starega veka
Seznam sumerskih kraljev
Sumerija Seznam sumerskih kraljev je starodavni rokopis, v izvirniku napisan v sumerskem klinopisu, ki vsebuje seznam sumerskih kraljev iz sumerskih in drugih dinastij ter domneven čas in mesto njihovega vladanja.
Poglej Ep o Gilgamešu in Seznam sumerskih kraljev
Sipar
Sipar (sumersko Zimbir - ptičje mesto), sodobni Tell Abu Habbah, je starodavno mezopotamsko mesto na vzhodnem bregu Evfrata v iraškem governoratu Gagdad.
Poglej Ep o Gilgamešu in Sipar
Starodavni astronavti
Italiji, stara okrog 12.000 let, ki po mnenju nekaterih prikazuje nezemeljske obiskovalce Starodavni astronavti je pojem, ki se pojavlja v teorijah, da so v preteklosti Zemljo obiskovala napredna nezemeljska bitja, ki so ustvarila starodavne civilizacije ter jim posredovala različna znanja in tehnologijo.
Poglej Ep o Gilgamešu in Starodavni astronavti
Stela lakote
Stela lakote je napis na otoku Sehel pri Asuanu v Gornjem Egiptu, pisan v hieroglifih, ki govori o sedemletnem obdobju suše in lakote med vladanjem faraona Džoserja iz Tretje egipčanske dinastije (vladal 19 ali 28 let okoli leta 2670 pr. n. št.). Domneva se, da je bila stela napisana v obdobju Ptolemajske dinastije, ki je vladala od 332 do 31 pr.
Poglej Ep o Gilgamešu in Stela lakote
Sultantepe
Sultantepe, morda nekdanja Huzirina, je tell v provinci Şanlıurfa, Turčija, in arheološko najdišče iz poznega asirskega obdobja.
Poglej Ep o Gilgamešu in Sultantepe
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Ep o Gilgamešu in Sumerija
Teofanija
Teofanija je razodetje božanstva na zemlji.
Poglej Ep o Gilgamešu in Teofanija
Tretja urska dinastija
Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21.
Poglej Ep o Gilgamešu in Tretja urska dinastija
Ur
Ur (Sumersko: Urim, Akadsko: Uru,أور) je bila pomembna sumerska mestna državica v antični Mezopotamiji.
Poglej Ep o Gilgamešu in Ur
Ur (klinopis)
Klinopisni znak '''ur''' Znak '''ur''' v besedi Jeruzalem Klinopisni znak ur (20px) je pogosto rabljen znak v Epu o Gilgamešu, Amarnskih pismih in drugih klinopisnih besedilih.
Poglej Ep o Gilgamešu in Ur (klinopis)
Ural-Batir
Mladi Batir se bori z Divom. Ural-Batir (baškirsko Урал-батыр; "Ural - junak") je najbolj znan ljudski ep (kubair) Baškirjev.
Poglej Ep o Gilgamešu in Ural-Batir
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Ep o Gilgamešu in Uruk
Utnapištim
Utnapištim ali Utanapištim je oseba iz Epa o Gilgamešu, ki je od boga Enkija (Ea) dobil nalogo, naj zapusti svoje zemeljske posesti, zgradi veliko ladjo in jo imenuje Rešitelj življenja.
Poglej Ep o Gilgamešu in Utnapištim
Utu
Mezopotamski sončni bog Šamaš na reliefu iz Nimruda Utu (akadski prevod sumerskega UD - Sonce, asirsko-babilonsko Šamaš – Sonce) je bil v sumerski mitologiji bog Sonca.
Poglej Ep o Gilgamešu in Utu
Vesoljni potop
Vesoljni potop, Gustave Doré Izraz vesoljni potop označuje poplavo velikih razsežnosti, ki naj bi uničila Zemljo pred več tisoč leti.
Poglej Ep o Gilgamešu in Vesoljni potop
Ziusudra
Ziusudra (starobabilonsko 𒍣𒌓𒋤𒁺 zi-ud-su₃-ra2, novoasirsko 𒍣𒋤𒁕 zi-sud-da, grško Ξίσουθρος, Ksisutros) Šurupaški je bil po Seznamu sumerskih kraljev (dopolnjena izdaja WB-62) zadnji sumerski kralj pred vesoljnim potopom, ki je vladal okoli 2900 pr.
Poglej Ep o Gilgamešu in Ziusudra
Zlo
Zlo je pojem, katerega najdemo že v najstarejših književnostih Sumerije in Egipta.
Poglej Ep o Gilgamešu in Zlo
Zombi
Zombiji v Romerovem filmu ''Noč živih mrtvecev'' Zombi je fiktivno bitje brez lastne volje, lahko je živo bitje ali oživljen mrtvec pod nadzorom nekoga drugega s pomočjo magije.
Poglej Ep o Gilgamešu in Zombi
12. stoletje pr. n. št.
Dvanajsto stoletje pr.
Poglej Ep o Gilgamešu in 12. stoletje pr. n. št.
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ep o Gilgamešu in 1849