Hitreje kot brskalnik!
58 odnosi: Župnija Dobova, Benetke, Biš, Biosferni rezervat Kamčija, Carska bara, Cvetno zdravljenje, Delta Donave, Dob, Dob pri Šentvidu, Dob, Domžale, Dobeno, Brežice, Dobeno, Mengeš, Dobindol, Dobrave, Dornava, Družina Farnese, Farnese, Lacij, Geografija Bolgarije, Geografija Norveške, Gozdna učna pot Panovec, Graden, Grb Občine Dobrna, Hastings, Hrast, Hrvaška kuna, Javorov pedic, Kantabrija, Karelijska ožina, Kastilja in Leon, Krajinski park Rački ribniki - Požeg, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Krakovski gozd, Labudovo okno, Laporje, Slovenska Bistrica, Latvija, Ledinska imena, Ledinska imena po rastju, Leskovec, Slovenska Bistrica, Malence, Miño (reka), Mura, Naravni rezervat poplavne ravnice Mureșa, Naravoslovna učna pot ob Rakah, Narodni park Beloveška pušča, Narodni park Kolheti, Orléanski gozd, Pirin, Portugalska, Prežigal, Rašica (vzpetina), ..., Rdeči hrast, Rdeči seznam IUCN ranljivih vrst (Rastline), Spominski park, Gorica, Trebniški dvorec, Tuilerije, Uhata rusonožka, Vzhodnoevropska gozdna stepa, Zajčja dobrava. Razširi indeks (8 več) »
Župnija Dobova
Župnija Dobova je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Videm ob Savi Škofije Celje.
Novo!!: Dob (drevo) in Župnija Dobova · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Dob (drevo) in Benetke · Poglej več »
Biš
Biš je naselje v Občini Trnovska vas.
Novo!!: Dob (drevo) in Biš · Poglej več »
Biosferni rezervat Kamčija
Biosferni rezervat Kamčija je nekdanji biosferni rezervat na Unescovem seznamu na severni obali Bolgarije, ki je obsegal poplavno ravnico ob izlivu reke Kamčija.
Novo!!: Dob (drevo) in Biosferni rezervat Kamčija · Poglej več »
Carska bara
Carska Bara (srbska cirilica Царска Бара ali Carski ribnik) je največje posamično barje v Srbiji, v občini Zrenjanin.
Novo!!: Dob (drevo) in Carska bara · Poglej več »
Cvetno zdravljenje
''Rosa na navadnem potrošniku'' Cvetno zdravljenje je ena od vej zdravilstva, ki preučuje delovanje in uporabo cvetnih pripravkov, od katerih so najbolj poznani Bachovi cvetni pripravki, oziroma Bachove kapljice.
Novo!!: Dob (drevo) in Cvetno zdravljenje · Poglej več »
Delta Donave
Delta Donave je obsežna rečna delta v vzhodni Evropi, kjer se Donava izliva v Črno morje.
Novo!!: Dob (drevo) in Delta Donave · Poglej več »
Dob
Dob je lahko.
Novo!!: Dob (drevo) in Dob · Poglej več »
Dob pri Šentvidu
Dob pri Šentvidu je naselje v Občini Ivančna Gorica, ki se nahaja ob cesti, ki povezuje kraja Šentvid pri Stični ter Bič.
Novo!!: Dob (drevo) in Dob pri Šentvidu · Poglej več »
Dob, Domžale
Dob je suburbano naselje z okoli 1.600 prebivalci in krajevna skupnost v Občini Domžale.
Novo!!: Dob (drevo) in Dob, Domžale · Poglej več »
Dobeno, Brežice
Dobeno je naselje v občini Brežice, ki je oddaljeno 6,7 km od mesta Brežice.
Novo!!: Dob (drevo) in Dobeno, Brežice · Poglej več »
Dobeno, Mengeš
Dobeno je naselje v Občini Mengeš.
Novo!!: Dob (drevo) in Dobeno, Mengeš · Poglej več »
Dobindol
Dobindol je naselje v Občini Dolenjske Toplice.
Novo!!: Dob (drevo) in Dobindol · Poglej več »
Dobrave
Dobrave so del Ljubljanske kotline, ki ni uravnan tako kot preostali deli kotline.
Novo!!: Dob (drevo) in Dobrave · Poglej več »
Dornava
Dornava je naselje v istoimenski občini.
Novo!!: Dob (drevo) in Dornava · Poglej več »
Družina Farnese
Družina Farnese je bila vplivna družina v renesančni Italiji.
Novo!!: Dob (drevo) in Družina Farnese · Poglej več »
Farnese, Lacij
Farnese je občina v pokrajini Viterbo v italijanski deželi Lacij, ki leži približno 100 kilometrov severozahodno od Rima in približno 35 kilometrov severozahodno od Viterba.
Novo!!: Dob (drevo) in Farnese, Lacij · Poglej več »
Geografija Bolgarije
Bolgarija je država v jugovzhodni Evropi in zavzema vzhodno četrt Balkanskega polotoka in je največja država znotraj svojih geografskih mej.
Novo!!: Dob (drevo) in Geografija Bolgarije · Poglej več »
Geografija Norveške
Norveška je država v severni Evropi v severnem in zahodnem delu Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Dob (drevo) in Geografija Norveške · Poglej več »
Gozdna učna pot Panovec
Gozdna učna pot Panovec je bila odprta že leta 1981 kot šesta v Sloveniji.
Novo!!: Dob (drevo) in Gozdna učna pot Panovec · Poglej več »
Graden
Listje in želod Graden (znanstveno ime Quercus petraea ali Quercus sessiliflora) je vrsta hrasta, ki je samonikel v pretežnem delu srednje in jugovzhodne Evrope.
Novo!!: Dob (drevo) in Graden · Poglej več »
Grb Občine Dobrna
Grb Občine Dobrna Grb Občine Dobrna je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike.
Novo!!: Dob (drevo) in Grb Občine Dobrna · Poglej več »
Hastings
Hastings je mesto in okrožje v Vzhodnem Sussexu na južni obali Anglije, 39 km vzhodno od mesta Lewes in 85 km jugovzhodno od Londona ter ima po ocenah 90.254 prebivalcev.
Novo!!: Dob (drevo) in Hastings · Poglej več »
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Novo!!: Dob (drevo) in Hrast · Poglej več »
Hrvaška kuna
Kuna (mednarodna koda HRK, oznaka kn) je bila pred uvedbo evra uradna valuta na Hrvaškem.
Novo!!: Dob (drevo) in Hrvaška kuna · Poglej več »
Javorov pedic
Javorov pedic (znanstveno ime Alsophila aceraria) je metulj iz družine pedicev, ki je razširjen po Aziji in Evropi, tudi v Sloveniji.
Novo!!: Dob (drevo) in Javorov pedic · Poglej več »
Kantabrija
Kantabrija (špansko Cantabria) je avtonomna skupnost na severu Španije z glavnim mestom Santander, površino dobrih 5300 km² in skoraj 600.000 prebivalci.
Novo!!: Dob (drevo) in Kantabrija · Poglej več »
Karelijska ožina
Karelijska ožina (finščina: Karjalankannas) je približno 45–110 km širok odsek kopnega, ki se nahaja med Finskim zalivom in Ladoškim jezerom na severozahodu Rusije, severno od reke Neve (med 61 ° 21 "N, 59 ° 46'N in 27 ° 42'E, 31 ° 08'E).
Novo!!: Dob (drevo) in Karelijska ožina · Poglej več »
Kastilja in Leon
Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora. Po površini je največja avtonomna skupnost v Španiji, ki pokriva 94,222 km². Je pa redko poseljena, z gostoto naseljenosti pod 30 / km². Čeprav glavno mesto ni izrecno razglašeno, so sedeži izvršne in zakonodajne oblasti v Valladolidu določeni z zakonom (tudi najbolj naseljena občina) in za vse namene to mesto dejansko služi kot glavno mesto skupnosti. Kastilja in León je skupnost brez izhoda na morje, meji na Portugalsko, pa tudi na španske avtonomne skupnosti Galicijo, Asturijo, Kantabrijo, Baskijo, La Riojo, Aragonijo, Kastiljo–La Mančo, skupnost Madrid in Extremadura. Obsega predvsem severno polovico notranje planote in je obdana z gorskimi pregradami (Picos de Europa na severu, Sistema central (Kastiljsko gorovje) na jugu in Sistema Ibérico (Ibersko gorovje) na vzhodu), odmaka pa jo reka Duero (Douro), ki teče proti zahodu proti Atlantskemu oceanu. Avtonomna skupnost vsebuje osem krajev svetovne dediščine. Unesco priznava Cortes de León de 1188 kot zibelko svetovnega parlamentarizma.
Novo!!: Dob (drevo) in Kastilja in Leon · Poglej več »
Krajinski park Rački ribniki - Požeg
Rački ribniki (Mali ribnik) Krajinski park Rački ribniki - Požeg leži v zahodnem delu Dravskega polja, skorajda tik pod Pohorjem.
Novo!!: Dob (drevo) in Krajinski park Rački ribniki - Požeg · Poglej več »
Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib
Tivolski grad v parku Tivoli, Ljubljana Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je bil s posebnim odlokom zavarovan leta 1984.
Novo!!: Dob (drevo) in Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib · Poglej več »
Krakovski gozd
Krakovski gozd je največji nižinski gozd v Sloveniji in mokrišče, ki ga poplavlja reka Krka.
Novo!!: Dob (drevo) in Krakovski gozd · Poglej več »
Labudovo okno
Labudovo okno (srbsko Лабудово окно) je posebni naravni rezervat in ramsarsko mokrišče v Srbiji.
Novo!!: Dob (drevo) in Labudovo okno · Poglej več »
Laporje, Slovenska Bistrica
Laporje je gručasta in hkrati razložena vas na prehodu iz Dravinjske v Ložniško dolino.
Novo!!: Dob (drevo) in Laporje, Slovenska Bistrica · Poglej več »
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Novo!!: Dob (drevo) in Latvija · Poglej več »
Ledinska imena
Ledinska imena, mikrotoponimi ali terenska imena so nenaselbinska zemljepisna imena.
Novo!!: Dob (drevo) in Ledinska imena · Poglej več »
Ledinska imena po rastju
Ledinska imena po rastju so izpeljana iz poimenovanja določenega kraja po tamkajšnjih značilnih rastlinah.
Novo!!: Dob (drevo) in Ledinska imena po rastju · Poglej več »
Leskovec, Slovenska Bistrica
Leskovec je obcestna vas v Občini Slovenska Bistrica.
Novo!!: Dob (drevo) in Leskovec, Slovenska Bistrica · Poglej več »
Malence
Malence so naselje v Občini Kostanjevica na Krki.
Novo!!: Dob (drevo) in Malence · Poglej več »
Miño (reka)
Miño (/ˈmiːn.juː/, portugalščina Minho ali Miño (/ ˈmiːnjoʊ/ MEEN-yoh, španščina, galicijščina; protokeltsko *Miniu) je najdaljša reka v Galiciji s 340 kilometri, ki je v zadnjem delu mejna reka s Portugalsko. Po pretoku je to četrta reka Iberskega polotoka, za rekami Douro, Ebro in Tagus. Vode reke Miño se uporabljajo v vinogradništvu in na kmetijskih zemljiščih ter za proizvodnjo hidroelektrične energije.
Novo!!: Dob (drevo) in Miño (reka) · Poglej več »
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture. Najprej teče po ledeniško preoblikovani dolini Lungau večinoma proti vzhodu mimo mesteca Tamsweg. Nekoliko niže vstopi v zvezno deželo Štajersko in nadaljuje pot proti vzhodu skozi Murau, Judenburg, Knittelfeld in Leoben do mesteca Bruck an der Mur, kjer dobi z leve pritok Murico. Tu zavije ostro proti jugu, se v ozki soteski prebije skozi pas Južnih apneniških Alp ter pri Gradcu (nem.
Novo!!: Dob (drevo) in Mura · Poglej več »
Naravni rezervat poplavne ravnice Mureșa
Naravni park poplavna ravnica Mureșa, ki ga je romunska vlada določila leta 2005, leži v zahodni Romuniji zunaj mesta Arad.
Novo!!: Dob (drevo) in Naravni rezervat poplavne ravnice Mureșa · Poglej več »
Naravoslovna učna pot ob Rakah
Divje jezero Naravoslovna učna pot ob Rakah se nahaja v Krajinskem parku Zgornja Idrijca južno od mesta Idrija in poteka večji del ob kanalu Rake.
Novo!!: Dob (drevo) in Naravoslovna učna pot ob Rakah · Poglej več »
Narodni park Beloveška pušča
Narodni park Beloveška pušča (belorusko Національный парк Белавежская пуща, poljsko Park Narodowy Puszcza Białowieska) je narodni park v delih Brestovske oblasti (okrožje Kamjanjec in okrožje Prušani) in Grodna oblasti (okrožje Svislač) v Belorusiji ob poljski meji.
Novo!!: Dob (drevo) in Narodni park Beloveška pušča · Poglej več »
Narodni park Kolheti
Narodni park Kolheti je narodni park v regijah Samegrelo-Zemo Svaneti in Guria v zgodovinski regiji Kolhida v zahodni Gruziji.
Novo!!: Dob (drevo) in Narodni park Kolheti · Poglej več »
Orléanski gozd
Orléanski gozd (francosko Forêt d'Orléans) je francoski narodni gozd, ki pokriva 70 % francoskega naravnega (zavarovanega?) območja v departmaju Loiret v regiji Centre-Val de Loire.
Novo!!: Dob (drevo) in Orléanski gozd · Poglej več »
Pirin
Pirin (bolgarsko Пирин) je gorski masiv v jugozahodni Bolgariji.
Novo!!: Dob (drevo) in Pirin · Poglej več »
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Novo!!: Dob (drevo) in Portugalska · Poglej več »
Prežigal
Prežigal je naselje v Občini Slovenske Konjice.
Novo!!: Dob (drevo) in Prežigal · Poglej več »
Rašica (vzpetina)
Rašica (647 m) je osamelec na skrajnem severnem delu Mestne občine Ljubljana.
Novo!!: Dob (drevo) in Rašica (vzpetina) · Poglej več »
Rdeči hrast
Rdeči hrast (znanstveno ime Quercus rubra) je severnoameriška vrsta hrasta (Quercus), ki je svoje ime dobila po intenzivno rdeči obarvanosti listov v jesenskem času.
Novo!!: Dob (drevo) in Rdeči hrast · Poglej več »
Rdeči seznam IUCN ranljivih vrst (Rastline)
19.
Novo!!: Dob (drevo) in Rdeči seznam IUCN ranljivih vrst (Rastline) · Poglej več »
Spominski park, Gorica
Stara fotografija krožnega templja Spominski park (italijansko parco della Rimembranza) je park v Gorici blizu mestnega centra.
Novo!!: Dob (drevo) in Spominski park, Gorica · Poglej več »
Trebniški dvorec
Trebniški dvorec, tudi graščina Trebnik ali dvorec Windischgraetz, stoji v Slovenskih Konjicah, v izteku osi srednjeveške naselbine, na vznožju Konjiške gore, malo nad nadžupnijsko cerkvijo sv.
Novo!!: Dob (drevo) in Trebniški dvorec · Poglej več »
Tuilerije
Park Tuilerije (IPA) je mestni park med Louvrom in Place de la Concorde v 1.
Novo!!: Dob (drevo) in Tuilerije · Poglej več »
Uhata rusonožka
Uhata rusonožka (znanstveno ime Pentatoma rufipes) je pretežno rastlinojeda vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Evrazije.
Novo!!: Dob (drevo) in Uhata rusonožka · Poglej več »
Vzhodnoevropska gozdna stepa
Ekoregija vzhodnoevropska gozdna stepa (WWF ID: PA0419) je splet širokolistnih gozdnih sestojev in travnikov (stepa), ki se razteza 2100 km po vzhodni Evropi od Uralskega gorovja, preko Povolžja v osrednji Rusiji do sredine Ukrajine.
Novo!!: Dob (drevo) in Vzhodnoevropska gozdna stepa · Poglej več »
Zajčja dobrava
Zajčja dobrava je krajinski park na vzhodu Ljubljane, med Novim Poljem, Zadobrovo, Zalogom in železnico na jugu.
Novo!!: Dob (drevo) in Zajčja dobrava · Poglej več »
