Kazalo
7 odnosi: Atenska akropola, Dramatika, Eklezija, Hestija, Klasične Atene, Kralj Ojdip, Odeon Heroda Atiškega.
Atenska akropola
Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.
Poglej Dionizovo gledališče in Atenska akropola
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Dionizovo gledališče in Dramatika
Eklezija
Eklezija (grško ἐκκλησία) je bila narodna skupščina atenske demokracije.
Poglej Dionizovo gledališče in Eklezija
Hestija
Hestija (grško Ἑστία, 'ognjišče', iz glagola έστάναι – 'stati') je v grški mitologiji deviška boginja domačega ognjišča, pravi red gospodinjstva, družine, doma in države.
Poglej Dionizovo gledališče in Hestija
Klasične Atene
Atene (starogrško Ἀθῆναι, Athênai) so bile v klasičnem obdobju antične Grčije (508–322 pr. n. št.) glavno mestno središče znamenitega polisa (mesta države) z istim imenom v Atiki in vodile Delsko zvezo v peloponeški vojni proti Šparti in Peloponeški zvezi.
Poglej Dionizovo gledališče in Klasične Atene
Kralj Ojdip
Louis Bouwmeester kot Ojdip iz predstave na Nizozemskem (ok. 1896). Kralj Ojdíp (starogrško: Οἰδίπους Τύραννος) je Sofoklejeva tragedija, prvič uprizorjena okoli 429 pr.
Poglej Dionizovo gledališče in Kralj Ojdip
Odeon Heroda Atiškega
Odeon Heroda Atiškega je kamnita gledališka struktura na jugozahodnem pobočju Atenske akropole v Atenah v Grčiji.