Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj

Index Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj

Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (v izvirniku, kratica DSM) je priročnik za klasifikacijo duševnih motenj, ki ga izdaja Ameriško psihiatrično združenje.

Kazalo

  1. 32 odnosi: Antisocialna osebnostna motnja, Debelost, Disforija spola, Duševno zdravje, Duševno zdravje na delovnem mestu, Ekshibicionizem, Froterizem, Grizenje nohtov, Izgorelost, Katatonija, Narcistična osebnostna motnja, Ortoreksija nervoza, Osebnostna motnja, Parafilija (psihiatrija), Pedofilija, Psihopatologija na delovnem mestu, Seksualni fetišizem, Seksualni mazohizem, Seksualni sadizem, Seznam psiholoških vsebin, Seznam tričrkovnih kratic od AAA do DŽŽ, Shizofrenija, Socialna anksiozna motnja, Stendhalov sindrom, Transvestizem, Velika depresivna motnja, Velikih pet faktorjev osebnosti in psihopatologija, Voajerizem, Zasvojenost, Zloraba alkohola, Zloraba substanc, 1973.

Antisocialna osebnostna motnja

Antisocialna osebnostna motnja je osebnostna motnja, za katero so značilni dolgotrajno neupoštevanje ali kršenje pravic drugih ter težave pri ohranjanju dolgoročnih odnosov.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Antisocialna osebnostna motnja

Debelost

Debelost je zdravstveno stanje, pri katerem se je presežek telesne maščobe nakopičil do tolikšne mere, da bi lahko imel negativen učinek na zdravje, ki vodi do zmanjšane pričakovane življenjske dobe in povečanih težav z zdravjem.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Debelost

Disforija spola

Disforija spola ali motnja spolne identitete (MSI) je disforija (stiska) oseb zaradi neskladja biološkega spola in družbenega spola, dodeljenih ob rojstvu.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Disforija spola

Duševno zdravje

Obstajajo čustvene motnje, ki vplivajo na tiste, ki izvajajo moč v kateri koli obliki, med katerimi izstopajo hubrisov sindrom, megalomanija, hamartija ali narcizem. Duševno zdravje je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Duševno zdravje

Duševno zdravje na delovnem mestu

Delo ima izredno pomembno vlogo v posameznikovem življenju.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Duševno zdravje na delovnem mestu

Ekshibicionizem

Ekshibicionizem ali adamizem (lat. exhibitionismus) je parafilija, pri kateri posameznik v javnosti razgalja in razkazuje svoje intimne predele – denimo dojke, spolovila ali zadnjico.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Ekshibicionizem

Froterizem

Froterizem je nenormalna parafilična težnja po doseganju spolnega vzburjenja in zadovoljstva z dotikanjem in drgnjenjem lastnih spolovil ali drugih delov telesa ob drugo osebo.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Froterizem

Grizenje nohtov

Grizenje nohtov, s tujko onihofagija, je nevrotski simptom, ki se pri obolelem kaže v obliki oralne kompulzivne navade grizenja lastnih nohtov.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Grizenje nohtov

Izgorelost

Izgorelost je stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Izgorelost

Katatonija

Katatonija je sindrom psihičnih in motoričnih motenj.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Katatonija

Narcistična osebnostna motnja

Narcistična osebnostna motnja (tudi narcisistična osebnostna motnja) je osebnostna motnja, za katero so značilni trajni vzorci pretiranega občutka lastne pomembnosti, zmanjšana zmožnost ali nepripravljenost empatije, ter izkoriščevalsko vedenje.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Narcistična osebnostna motnja

Ortoreksija nervoza

Ortoreksija nervoza je predlagana motnja hranjenja, patološka obsedenost z zdravo in biološko »čisto« hrano, oziroma pretirano izogibanje hrani, ki naj bi bila nezdrava, kar vodi do izrazitih prehranskih omejevanj.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Ortoreksija nervoza

Osebnostna motnja

Osebnostne motnje so skrajno poudarjene nekatere nespremenljive osebnostne poteze neprilagodljivih ljudi, zaradi katerih mišljenje, čustvovanje in vedenje povzroča težave v odnosih s soljudmi.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Osebnostna motnja

Parafilija (psihiatrija)

Parafilija ali (seksualna) perverzija, pa tudi spolna iztirjenost je oznaka za vztrajne in ponavljajoče se spolne interese, nagone, fantazije ali vedenja, ki vključujejo predmete, dejavnosti ali situacije atipične (neznačilne) narave.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Parafilija (psihiatrija)

Pedofilija

Pedofilija (lat. paedophilia) je psihiatrična motnja, pri kateri odrasel ali starejši mladostnik goji spolno nagnjenje do otrok, s katerimi izvaja tudi spolne aktivnosti.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Pedofilija

Psihopatologija na delovnem mestu

Psihopatologija na delovnem mestu Psihopatologija je veda, ki se ukvarja z motnjami duševnega delovanja American Psychiatric Association.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Psihopatologija na delovnem mestu

Seksualni fetišizem

Seksualni ali spolni fetišizem, priložnostno tudi erotični fetišizem, je seksualna fiksacija na neživi predmet ali del telesa, ki ne spada med spolovila (genitalije).

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Seksualni fetišizem

Seksualni mazohizem

Seksualni mazohizem in spolni mazohizem, v novejših diagnostičnih zapisih seksualna mazohistična motnja, je stanje, kjer posameznik kot odgovor na zmerne do hujše bolečine doživljanja spolno vzburjenje in zadovoljitev.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Seksualni mazohizem

Seksualni sadizem

Seksualni sadizem in spolni sadizem, v novejših diagnostičnih zapisih seksualna sadistična motnja, je stanje, ko posameznik doživi spolno vzburjenje in zadovoljitev kot odgovor na prizadejanje bolečine, mučenje ali poniževanje drugega.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Seksualni sadizem

Seznam psiholoških vsebin

To je seznam vsebin, povezanih s psihologijo, psihiatrijo in sorodnimi temami.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Seznam psiholoških vsebin

Seznam tričrkovnih kratic od AAA do DŽŽ

Seznam vseh možnih tričrkovnih kratic od AAA do DŽŽ.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Seznam tričrkovnih kratic od AAA do DŽŽ

Shizofrenija

Shizofrenija je duševna motnja, za katero sta značilna razpad miselnih procesov in šibka čustvena odzivnost.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Shizofrenija

Socialna anksiozna motnja

Socialna anksiozna motnja, znana tudi kot socialna fobija, je tesnobna motnja karakterizirana z intenzivnim strahom pri eni ali več socialnih situacijah, ki povzroča znatno zaskrbljenost in poslabšano zmogljivost funkcioniranja v vsaj nekaterih delih vsakdanjega življenjaNational Institute for Health and Clinical Excellence: Guidance.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Socialna anksiozna motnja

Stendhalov sindrom

Stendhalov sindrom ali firenški sindrom je psihosomatsko stanje, ki vključuje hitro bitje srca, omedlevico, zmedenost in celo halucinacije, ki se domnevno pojavljajo, ko so posamezniki preveč izpostavljeni predmetom ali pojavom velike lepote.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Stendhalov sindrom

Transvestizem

Transvestizem ali transvestitizem je praksa posameznikovega oblačenja v oblačila, ki jih tradicionalno ali stereotipno povezujejo s pripadniki drugega spola.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Transvestizem

Velika depresivna motnja

Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Velika depresivna motnja

Velikih pet faktorjev osebnosti in psihopatologija

Osebnost lahko dobro opišemo s petfaktorskim modelom osebnosti, ki vključuje dimenzije ekstravertnost, prijetnost/sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Velikih pet faktorjev osebnosti in psihopatologija

Voajerizem

Voajerizem ali voyeurizem je parafilija, pri kateri posameznik spolno vzburjenje in sledeče zadovoljstvo doživlja ob spremljanju intimnih početij drugih, kot so denimo slačenje, spolni odnos ali druge aktivnosti, ki se jih dojema kot zasebne.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Voajerizem

Zasvojenost

Zasvojenost je možganska motnja, za katero je značilno kompulzivno zasledovanje nagrajujočih dražljajev kljub škodljivim posledicam.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Zasvojenost

Zloraba alkohola

Zloraba alkohola je po DSM-IV, psihiatrična diagnoza, s katero opišemo uporabo alkoholnih pijač kljub negativnim posledicam.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Zloraba alkohola

Zloraba substanc

alt.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in Zloraba substanc

1973

1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj in 1973

Prav tako znan kot DSM, DSM-IV, Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders.