Hitreje kot brskalnik!
100 odnosi: Agame, Amazonka, Amazonski deževni gozd, Ameriška suličarka, Anka Makovec, Anoplolepis gracilipes, Auckland, Avstralija, Šimpanzi, Žabe, Bioakustika, Biodizel, Biosfera (objekt), Bodélé, Borneo, Brazilija, Brazilski potujoči pajek, Briofiti, Calakmul, Celebeški nartničar, Ciklamni telovnikar, Darienska vrzel, Deževni gozdovi Atsinanane, Dendrocnide moroides, Divja mačka, Dlakavci, Ekosistem, Ekvador, Emu, Fotosinteza, Geografija Hondurasa, Geografija Madagaskarja, Honduras, Ifrita kowaldi, Iguasujski slapovi, Indrikoter, Iravadi, Jadralke, Južna Amerika, Kameleoni, Koala, Kongo (reka), Ledenik Fox / Te Moeka o Tuawe, Liberija, Machu Picchu, Madagaskar, Madagaskarski dolgoprstež, Malajski polotok, Malijski imperij, Mehika, ..., Napalm A, Narodni park Andasibe-Mantadia, Narodni park Andohahela, Narodni park Egmont, Narodni park Ranomafana, Narodni park Taï, Narodni park Tongariro, Narodni parki v Vietnamu, Nordland, Nova Gvineja, Nusantara, Ohranitveno območje svetovne dediščine Guanacaste, Ometepe, Ornithoptera alexandrae, Palenque, Palmovke, Paraponera clavata, Perzijski leopard, Podnebje, Podnebje Afrike, Podzemna svinjka, Pohodna pot Milford Track, Porečje Amazonke, Prave cvrčalke, Prave veverice, Prebivalstvo Afrike, Pritlikavi šimpanz, Ptičji pajki, Rajčice, Rarotonga, Rastlinstvo Madagaskarja, Rio de Janeiro, Sesalci, Severni otok, Seznam ekoloških vsebin, Sončni medved, Sudan (regija), Te Wahipounamu, Tigmomorfogeneza, Tikal, Titanoboa, Tokantins, Ultramafična kamnina, Yaoundé, Zastava Brazilije, Zlata grozna listovka, Zlata krastača, Zlata mačka, 1 E10 m², 2019. Razširi indeks (50 več) »
Agame
Agame (znanstveno ime Agamidae) so družina plazilcev iz podreda kuščarjev.
Novo!!: Deževni gozd in Agame · Poglej več »
Amazonka
Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu, za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca.
Novo!!: Deževni gozd in Amazonka · Poglej več »
Amazonski deževni gozd
Amazonski deževni gozd ali amazonska džungla, tudi Amazonija, je vlažen širokolistni tropski deževni gozd v amazonskem biomu, ki pokriva večino porečja Amazonke v Južni Ameriki.
Novo!!: Deževni gozd in Amazonski deževni gozd · Poglej več »
Ameriška suličarka
Ameriška suličarka (znanstveno ime Bothrops asper) je strupena kača iz družine gadov, ki prebiva v Srednji Ameriki in na severu Južne Amerike.
Novo!!: Deževni gozd in Ameriška suličarka · Poglej več »
Anka Makovec
Anka (Katarina) Makovec, znana tudi po vzdevku Anka Tasmanka, slovensko-avstralska popotnica, ljubiteljska slikarka in okoljska aktivistka, * 3. avgust 1938, Ročinj, Kraljevina Italija (zdaj Slovenija), † 16. februar 2017, Devonport, Tasmanija, Avstralija Mladost je preživela v Desklah, od koder je leta 1962 emigrirala v Avstralijo.
Novo!!: Deževni gozd in Anka Makovec · Poglej več »
Anoplolepis gracilipes
Anoplolepis gracilipes je vrsta mravlje, razširjena po tropskih in subtropskih predelih sveta.
Novo!!: Deževni gozd in Anoplolepis gracilipes · Poglej več »
Auckland
Auckland (Tāmaki Makaurau) je velemesto na Severnem otoku Nove Zelandije, najbolj naseljeno urbano območje države in peto največje mesto v Oceaniji.
Novo!!: Deževni gozd in Auckland · Poglej več »
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Novo!!: Deževni gozd in Avstralija · Poglej več »
Šimpanzi
Šimpanzi (znanstveno ime Pan) so rod opic iz družine človečnjakov.
Novo!!: Deževni gozd in Šimpanzi · Poglej več »
Žabe
Rast in razvoj ''Anura'': Paglavec brez pljuč, b) z enim parom okončin, c) z dvema paroma okončin in še vedno z repom, d) mlada žaba z izginjajočim repom, e) žaba brez repa Žabe (znanstveno ime Anura; imenovane tudi brezrepe dvoživke, brezrepi krkoni ali kratko brezrepci) so največja in najbolj znana skupina dvoživk.
Novo!!: Deževni gozd in Žabe · Poglej več »
Bioakustika
Bíoakústika je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo in akustiko.
Novo!!: Deževni gozd in Bioakustika · Poglej več »
Biodizel
Biodizel Starejši dizelski mercedesi so priljubljeni za vožnjo na biodizel V nekaterih državah je biodizel cenejši od običajnega dizla Biodízel (ponekod pisano tudi kot: biodiesel (po izumitelju dizelskega motorja, Rudolfu Dieslu) je gorivo za dizelske motorje, izdelano iz rastlinskih ali živalskih maščob, namesto plinskega olja, ki ga pridobivamo iz nafte ali drugih mineralnih surovin. Posebne izvedbe dizelskih motorjev lahko uporabljajo širok nabor tekočih goriv, tudi rastlinska maščobna olja. Biodizel pa je gorivo, ki ga lahko uporabimo v običajnem motorju, brez predelav. Najpogostejša vrsta biodizla je alkilni ester pridobljen s transesterificiranjem rastlinskih maščobnih olj ali živalskih maščob. Kakovostni biodizel v motorju zgoreva bolj čisto kot običajno dizelsko gorivo. Ker ga pridobivamo iz sprotnega prirasta rastlin in živali, je biodizel obnovljivi vir energije.
Novo!!: Deževni gozd in Biodizel · Poglej več »
Biosfera (objekt)
Biosfera 2 je objekt za znanstvene raziskave na področju sistemskih ved o Zemlji, je od leta 2011 v lasti Univerze Arizone.
Novo!!: Deževni gozd in Biosfera (objekt) · Poglej več »
Bodélé
Peščeni vihar nad depresijo Bodélé leta 2004, pogled iz vesolja; v spodnjem levem kotu je vidno jezero Čad, v zgornjem desnem pa južni rob gorovja Tibesti Bodélé je suha endoreična kotlina (depresija) na južnem robu Sahare v Srednji Afriki, del ozemlja Čada in znana kot najpomembnejši vir mineralnih delcev v ozračju na svetu.
Novo!!: Deževni gozd in Bodélé · Poglej več »
Borneo
Topografski zemljevid Bornea z vrisanimi državnimi mejami Borneo je otok, ki leži v sredini Malajskega otočja v jugovzhodni Aziji.
Novo!!: Deževni gozd in Borneo · Poglej več »
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Novo!!: Deževni gozd in Brazilija · Poglej več »
Brazilski potujoči pajek
Rod brazilskih potujočih pajkov (znanstveno ime Phoneutria) združuje osem agresivnih in izjemno strupenih pajkov iz družine Ctenidae, ki prebivajo na tropskih območjih Južne in Medmorske Amerike.
Novo!!: Deževni gozd in Brazilski potujoči pajek · Poglej več »
Briofiti
240x240_pik Briofiti (pogosto imenovani kar mahovi) ali necevnice so neformalna skupina, ki jo sestavljajo tri debla kopenskih rastlin (embriofitov) brez prevajalnih tkiv: jetrenjaki (Marchantiophyta), rogačarji (Anthocerotophyta) in mahovi (Bryophyta) v ožjem pomenu besede.
Novo!!: Deževni gozd in Briofiti · Poglej več »
Calakmul
Calakmul je arheološko najdišče, ki leži globoko v tropskem gozdu v biosfernem rezervatu Calakmul v pokrajini Tierras Bajas v južni Mehiki (polotok Jukatan), 35 km oddaljeno od gvatemalske meje.
Novo!!: Deževni gozd in Calakmul · Poglej več »
Celebeški nartničar
Celebeški nartničar (znanstveno ime Tarsius tarsier) je vrsta majhne polopice, ki prebiva na nekaterih otokih v Jugovzhodni Aziji. Je tipska vrsta za rod nartničarjev. Aktiven je ponoči, prehranjuje pa se povečini z žuželkami. Zaradi izsekavanja gozdov, predvsem dreves, obraslih s smokvovci, spada med ogrožene vrste.
Novo!!: Deževni gozd in Celebeški nartničar · Poglej več »
Ciklamni telovnikar
Ciklamni telovnikar (znanstveno ime Trithemis annulata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po vsej Afriki in delu Jugozahodne Azije, ki se je v zadnjih nekaj desetletjih razširila po večjem delu Sredozemlja.
Novo!!: Deževni gozd in Ciklamni telovnikar · Poglej več »
Darienska vrzel
Dariénska vrzel (špansko Tapón del Darién, lit. Darién plug) je geografska regija med severno in južnoameriško celino v Srednji Ameriki, sestavljena iz velikega razvodja, gozdov in gora v panamski provinci Darién in severnem delu kolumbijskega departmaja Chocó.
Novo!!: Deževni gozd in Darienska vrzel · Poglej več »
Deževni gozdovi Atsinanane
Deževni gozdovi Atsinanane so svetovna dediščina, ki je bila vpisana leta 2007 in je sestavljena iz 13 posebnih območij v šestih narodnih parkih v vzhodnem delu Madagaskarja.
Novo!!: Deževni gozd in Deževni gozdovi Atsinanane · Poglej več »
Dendrocnide moroides
Dendrocnide moroides (v Avstraliji znana kot gympie-gympie) je zelnata trajnica iz družine koprivovk, ki uspeva v deževnih gozdovih Avstralije in Indonezije.
Novo!!: Deževni gozd in Dendrocnide moroides · Poglej več »
Divja mačka
Divja mačka (znanstveno ime Felis silvestris) je manjša mačka iz rodu Felis, tj.
Novo!!: Deževni gozd in Divja mačka · Poglej več »
Dlakavci
Dlakavci (znanstveno ime Pycnonotidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po južnih predelih Starega sveta.
Novo!!: Deževni gozd in Dlakavci · Poglej več »
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Novo!!: Deževni gozd in Ekosistem · Poglej več »
Ekvador
Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki.
Novo!!: Deževni gozd in Ekvador · Poglej več »
Emu
Emu (znanstveno ime Dromaius novaehollandiae) je največja avtohtona vrsta ptiča v Avstraliji in za nojem druga največja na svetu.
Novo!!: Deževni gozd in Emu · Poglej več »
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Novo!!: Deževni gozd in Fotosinteza · Poglej več »
Geografija Hondurasa
Honduras je država v Srednji Ameriki.
Novo!!: Deževni gozd in Geografija Hondurasa · Poglej več »
Geografija Madagaskarja
Madagaskar je velik otok v Indijskem oceanu ob vzhodni obali južne Afrike, vzhodno od Mozambika.
Novo!!: Deževni gozd in Geografija Madagaskarja · Poglej več »
Honduras
Honduras, uradno Republika Honduras je obmorska država v severni Srednji Ameriki, ki na zahodu meji na Gvatemalo in Salvador, na jugu na Nikaragvo, na severu na Honduraški zaliv in na Karibsko morje, ter na jugozahodu tudi Tihi ocean. Država Belize (včasih »Britanski Honduras«) leži kakšnih 75 km severozahodno prek Honduraškega zaliva. Ime države pomeni Globočine v španščini. Njeno glavno in največje mesto je Tegucigalpa. Honduras je bil pred špansko kolonizacijo v 16. stoletju dom več pomembnim mezoameriškim kulturam, predvsem majevskim. Španci so uvedli katolištvo in danes prevladujoč španski jezik, skupaj s številnimi običaji, ki so se zlili z avtohtono kulturo. Honduras je postal neodvisen leta 1821 in je od takrat republika, čeprav je dosledno prenašal veliko družbenih sporov in politične nestabilnosti ter ostaja ena najrevnejših držav na zahodni polobli. Leta 1960 je Meddržavno sodišče iz Nikaragve v Honduras preneslo severni del tistega, kar je bilo Moskitska obala. Narodno gospodarstvo je predvsem kmetijsko, zaradi česar je še posebej ranljivo za naravne nesreče, kot je orkan Mitch leta 1998. Nižji razred temelji predvsem na kmetijstvu, medtem ko je bogastvo skoncentrirano v urbanih središčih države. Honduras ima indeks človekovega razvoja 0,625, kar ga uvršča med srednje razvite države. Ko je prilagojen glede na dohodkovno neenakost, je njegov indeks človekovega razvoja, prilagojen neenakosti, 0,443. Honduraško družbo sestavljajo pretežno mestici; vendar pa je v Hondurasu tudi veliko ameriških staroselcev, črno-belih skupnosti. Narod je imel razmeroma visoko politično stabilnost do državnega udara leta 2009 in ponovno do predsedniških volitev leta 2017. Honduras obsega približno 112.492 km² in ima več kot 10 milijonov prebivalcev. Njeni severni deli so del zahodnega karibskega območja, kar se odraža v demografiji in kulturi območja. Honduras je znan po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom, pa tudi po svoji rastoči tekstilni industriji, ki služi mednarodnemu trgu.
Novo!!: Deževni gozd in Honduras · Poglej več »
Ifrita kowaldi
Ifrita kowaldi je majhna žužkojeda ptica iz reda pevcev, endemična v deževnih gozdovih na Novi Gvineji.
Novo!!: Deževni gozd in Ifrita kowaldi · Poglej več »
Iguasujski slapovi
Slapovi Iguazú Iguasujski slapovi (špansko Cataratas del Iguazú, portugalsko Cataratas do Iguaçu) so znameniti slapovi na južnoameriški reki Iguasu.
Novo!!: Deževni gozd in Iguasujski slapovi · Poglej več »
Indrikoter
Indrikoter (znanstveno ime Indricotheriinae) je poddružina Hyracodontidae, skupine dolgoustnih, brezrogih nosorogov, ki so se razvili v eocenu in se nadaljevali v zgodnji miocen.
Novo!!: Deževni gozd in Indrikoter · Poglej več »
Iravadi
Reka Iravadi ali Ayeyarwady (ali "Irawati" v hindujščini) (burmansko ဧရာဝတီမြစ်; MLCTS: erawa.ti mrac, izgovarjava:, črkovano tudi Ayeyarwaddy) je reka, ki teče od severa proti jugu skozi Mjanmar.
Novo!!: Deževni gozd in Iravadi · Poglej več »
Jadralke
Jadralke (znanstveno ime Rhacophoridae) je številna družina 2-8 cm velikih žab, ki živijo na drevju in grmovju v deževnem pragozdu, v savanah v Afriki in v jugovzhodni Aziji.
Novo!!: Deževni gozd in Jadralke · Poglej več »
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Novo!!: Deževni gozd in Južna Amerika · Poglej več »
Kameleoni
Kameleoni (znanstveno ime Chamaeleonidae) so družina plazilcev, razširjena po Afriki, Južni Evropi in Južni Aziji, v katero uvrščamo približno 200 danes živečih vrst.
Novo!!: Deževni gozd in Kameleoni · Poglej več »
Koala
Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči. V primeru vremenskih skrajnosti se ne zatekajo v skrivališča, pač pa jih pred tem ščiti kožuh z dobrimi izolacijskimi lastnostmi, hladijo se predvsem s počivanjem na deblih, ki so hladnejša od okolice. So specializirane živali, ki se prehranjujejo z evkaliptovimi listi. Ta hrana ima razmeroma malo energijsko bogatih snovi, je težko prebavljiva in vsebuje strupene presnovke, zaradi česar so se pri koalah razvile številne prilagoditve telesa, presnove in prebave ter vedenjskih vzorcev. Telo in okončine so prilagojene življenju na drevju, zaradi varčevanja z energijo večino dneva prespijo ter se izogibajo energijsko potratnemu vedenju; boji med samci so pogostejši le med paritveno sezono. Samci se parijo z vsemi godnimi samicami poleti. Samica letno skoti enega mladiča po dobrem mesecu brejosti, ki se razvija v trebušni vreči okoli 5 mesecev, osamosvoji se približno po enem letu starosti, spolno pa dozori ob starosti dveh let. Koale je v preteklosti množičen lov zaradi krzna privedel na rob izumrtja, od leta 1927 pa je lov nanje prepovedan. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) trenutno uvršča koale med ranljive vrste zaradi izgube življenjskega prostora ob nagli urbanizaciji ter razvoju kmetijstva in gozdnih požarih, pomemben delež pogina predstavljajo tudi prometne nesreče in okužbe s klamidijami. Ocene populacij se dokaj razlikujejo med seboj, zadnje poročilo omenja nekaj več kot 300.000 osebkov. Na celini populacija sicer upada, vendar koale povzročajo veliko škode na otokih, kamor so bile vnešene umetno. Tam se zaradi odsotnosti plenilcev hitro razmnožujejo in zaradi prevelike številčnosti ogrožajo lokalno rastlinje. Njihovo število poskušajo oblasti na teh otokih zmanjšati s preseljevanjem in sterilizacijo, a brez večjih uspehov. Zaradi ljubkega videza, spominjajo namreč na plišastega medvedka, so koale priljubljene med turisti, posredno pa znatno prispevajo k prihodkom od turizma.
Novo!!: Deževni gozd in Koala · Poglej več »
Kongo (reka)
Kóngo je najdaljša reka v zahodni Srednji Afriki in s 4.700 km druga najdaljša reka Afrike (za Nilom).
Novo!!: Deževni gozd in Kongo (reka) · Poglej več »
Ledenik Fox / Te Moeka o Tuawe
Ledenik Fox (uradno Fox Glacier / Te Moeka o Tuawe) je 13 kilometrov dolg zmerno topli morski ledenik, ki je v narodnem parku Westland Tai Poutini na zahodni obali Južnega otoka Nove Zelandije.
Novo!!: Deževni gozd in Ledenik Fox / Te Moeka o Tuawe · Poglej več »
Liberija
Liberija uradno Republika Liberija, je država, ki leži ob obali zahodne Afrike.
Novo!!: Deževni gozd in Liberija · Poglej več »
Machu Picchu
Pogled na Machu Picchu Machu Picchu (v kečuanščini »stara gora«; imenovan tudi Izgubljeno mesto Inkov) so dobro ohranjene predkolumbovske inkovske razvaline, ki ležijo na visokem gorskem grebenu na nadmorski višini približno 2350 m. Machu Picchu leži nad dolino reke Urubamba v sedanjem Peruju, približno 70 km severozahodno od Cuzca.
Novo!!: Deževni gozd in Machu Picchu · Poglej več »
Madagaskar
Satelitski posnetek Madagaskarja (september 2003) Madagaskar, uradno Republika Madagaskar (malgaško Madagasikara, Repoblikan'i Madagasikara, République de Madagascar) je otoška država, ki leži ob jugovzhodni obali Afrike.
Novo!!: Deževni gozd in Madagaskar · Poglej več »
Madagaskarski dolgoprstež
Madagaskarski dolgoprstež tudi aje-aje (znanstveno ime Daubentonia madagascariensis) je dolgoprsti lemur, primat vrste strepsirin (polopice), ki izvira iz Madagaskarja, z zobmi, podobnimi glodavcem, ki nenehno rastejo in posebnim tankim sredincem.
Novo!!: Deževni gozd in Madagaskarski dolgoprstež · Poglej več »
Malajski polotok
Lega polotoka v jugovzhodni Aziji Malajski polotok (tudi Malaški polotok) je polotok v jugovzhodni Aziji.
Novo!!: Deževni gozd in Malajski polotok · Poglej več »
Malijski imperij
Malijski imperij (mandinsko Nyeni), zgodovinsko tudi Manden Kurufaba oz.
Novo!!: Deževni gozd in Malijski imperij · Poglej več »
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Novo!!: Deževni gozd in Mehika · Poglej več »
Napalm A
Napalm bombe odvržene nad Vietnam Napalm A je lahko vnetljiva zmes iz natrijevega palmitata, želiranega bencina in drugih sestavin.
Novo!!: Deževni gozd in Napalm A · Poglej več »
Narodni park Andasibe-Mantadia
Narodni park Andasibe-Mantadia je 155 kvadratnih kilometrov veliko zavarovano območje približno 150 km vzhodno od Antananariva in je sestavljeno predvsem iz primarnih gozdov v regiji Alaotra-Mangoro v vzhodnem Madagaskarju.
Novo!!: Deževni gozd in Narodni park Andasibe-Mantadia · Poglej več »
Narodni park Andohahela
Narodni park Andohahela je v regiji Anosy na jugovzhodu Madagaskarja.
Novo!!: Deževni gozd in Narodni park Andohahela · Poglej več »
Narodni park Egmont
Narodni park Egmont je južno od New Plymoutha, blizu zahodne obale Severnega otoka Nove Zelandije.
Novo!!: Deževni gozd in Narodni park Egmont · Poglej več »
Narodni park Ranomafana
Narodni park Ranomafana je narodni park na jugovzhodu Madagaskarja, v regijah Haute Matsiatra in Vatovavy.
Novo!!: Deževni gozd in Narodni park Ranomafana · Poglej več »
Narodni park Taï
Narodni park Taï v Slonokoščeni obali je območje nenavadne biološke raznolikosti in dom mnogim zadnjim primerkom gozdnega življenja v Z Afriki.
Novo!!: Deževni gozd in Narodni park Taï · Poglej več »
Narodni park Tongariro
Narodni park Tongariro je najstarejši narodni park na Novi Zelandiji,Department of Conservation:, retrieved 21 April 2013 in je na osrednjem Severnem otoku.
Novo!!: Deževni gozd in Narodni park Tongariro · Poglej več »
Narodni parki v Vietnamu
Narodne parke v Vietnamu (Danh sách các vườn quốc gia tại Việt Nam) uradno določa vlada Vietnama z odloki.
Novo!!: Deževni gozd in Narodni parki v Vietnamu · Poglej več »
Nordland
Nordland (lulesamijsko Nordlánnda, južnosamijsko Nordlaante, severnosamijsko Nordlánda) je okrožje na Norveškem v regiji Severna Norveška, najmanj naseljeno od vseh 11 okrožij, meji na Troms og Finnmark na severu, Trøndelag na jugu, okrožje Norrbotten na Švedskem na vzhodu, okrožje Västerbotten na jugovzhodu in Atlantski ocean (Norveško morje) na zahodu.
Novo!!: Deževni gozd in Nordland · Poglej več »
Nova Gvineja
Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.
Novo!!: Deževni gozd in Nova Gvineja · Poglej več »
Nusantara
Nusantara, s polnim uradnim imenom Glavno mesto Nusantara (Ibu Kota Nusantara, IKN), je načrtovano mesto v Indoneziji, trenutno v gradnji v provinci Vzhodni Kalimantan na vzhodni obali otoka Borneo kot bodoče glavno mesto Indonezije.
Novo!!: Deževni gozd in Nusantara · Poglej več »
Ohranitveno območje svetovne dediščine Guanacaste
Ohranitveno območje svetovne dediščine Guanacaste (Area de Conservación Guanacaste) je mreža zavarovanih območij in območje svetovne dediščine v provinci Guanacaste v severozahodni Kostariki.
Novo!!: Deževni gozd in Ohranitveno območje svetovne dediščine Guanacaste · Poglej več »
Ometepe
Ometepe je otok, ki ga tvorita dva vulkana, ki izvirata iz jezera Nikaragva in je v departmaju Rivas v Republiki Nikaragvi.
Novo!!: Deževni gozd in Ometepe · Poglej več »
Ornithoptera alexandrae
Ornithoptera alexandrae (tudi ptičji metulj kraljice Aleksandre) je metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae).
Novo!!: Deževni gozd in Ornithoptera alexandrae · Poglej več »
Palenque
Palenque je bila majevska mestna državica, ki cvetela v 7.
Novo!!: Deževni gozd in Palenque · Poglej več »
Palmovke
Palmovke (Arecaceae /ærəkeɪsiˌaɪ, -siːˌiː/) je družina večletnih cvetočih rastlin v redu enokaličnic Arecales.
Novo!!: Deževni gozd in Palmovke · Poglej več »
Paraponera clavata
Paraponera clavata je vrsta mravlje, ki prebiva v nižinskih deževnih gozdovih na območju, ki se razteza od Nikaragve in južnega dela Hondurasa v Medmorski Ameriki do Paragvaja v Južni Ameriki.
Novo!!: Deževni gozd in Paraponera clavata · Poglej več »
Perzijski leopard
Perzijski leopard (znanstveno ime Panthera Pardus Saxicolor) spada med ogrožene živalske vrste.
Novo!!: Deževni gozd in Perzijski leopard · Poglej več »
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Novo!!: Deževni gozd in Podnebje · Poglej več »
Podnebje Afrike
Podnebje Afrike je splet podnebij, kot so ekvatorialno podnebje, tropsko vlažno in suho podnebje, tropsko monsunsko podnebje, polsušno podnebje (polpuščava in stepa), puščavsko podnebje (hiperaridno in aridno) ter podnebje subtropskih višavij.
Novo!!: Deževni gozd in Podnebje Afrike · Poglej več »
Podzemna svinjka
Podzemna svinjka, znana tudi po afrikanskem imenu aardvark (znanstveno ime Orycteropus afer), je vrsta sesalcev iz reda cevozobcev, ki živi v podsaharski Afriki.
Novo!!: Deževni gozd in Podzemna svinjka · Poglej več »
Pohodna pot Milford Track
Milford Track je pohodniška pot na Novi Zelandiji, sredi gora in zmernega deževnega gozda v narodnem parku Fiordland na jugozahodu Južnega otoka.
Novo!!: Deževni gozd in Pohodna pot Milford Track · Poglej več »
Porečje Amazonke
Porečje Amazonke je del Južne Amerike, ki ga odmaka reka Amazonka in njeni pritoki.
Novo!!: Deževni gozd in Porečje Amazonke · Poglej več »
Prave cvrčalke
Prave cvrčalke (znanstveno ime Tettigoniidae) so velika družina kobilic dolgotipalčnic, med katere uvrščamo približno 6000 danes znanih opisanih vrst, ki živijo po vsem svetu.
Novo!!: Deževni gozd in Prave cvrčalke · Poglej več »
Prave veverice
orjaške veverice (rod ''Ratufa''). Prave veverice (znanstveno ime Sciuridae) so velika družina v redu glodavcev.
Novo!!: Deževni gozd in Prave veverice · Poglej več »
Prebivalstvo Afrike
Za prebivalstvo Afrike je značilna visoka rodnost (720.000.000 - demografska eksplozija), umrljivost pa zaradi izboljšanih zdravstvenih razmer čedalje manjša.
Novo!!: Deževni gozd in Prebivalstvo Afrike · Poglej več »
Pritlikavi šimpanz
Pritlikavi šimpanz ali bonobo (znanstveno ime Pan paniscus) je ena od dveh vrst iz rodu šimpanzov.
Novo!!: Deževni gozd in Pritlikavi šimpanz · Poglej več »
Ptičji pajki
Ptičji pajki (znanstveno ime Theraphosidae) so družina pajkovcev iz reda pajkov.
Novo!!: Deževni gozd in Ptičji pajki · Poglej več »
Rajčice
Rajčice (znanstveno ime Paradisaeidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po otokih jugozahodne Oceanije in vzhodu Avstralije.
Novo!!: Deževni gozd in Rajčice · Poglej več »
Rarotonga
Rarotonga je z okoli 10.000 prebivalci najbolj poseljen otok Cookovega otočja.
Novo!!: Deževni gozd in Rarotonga · Poglej več »
Rastlinstvo Madagaskarja
Rastlinstvo Madagaskarja sestavlja več kot 12.000 vrst rastlin, pa tudi slabo znano število gliv in alg.
Novo!!: Deževni gozd in Rastlinstvo Madagaskarja · Poglej več »
Rio de Janeiro
Rio de Janeiro (portugalsko za 'januarska reka') je velemesto in sedež istoimenske zvezne države v jugovzhodni Braziliji.
Novo!!: Deževni gozd in Rio de Janeiro · Poglej več »
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Novo!!: Deževni gozd in Sesalci · Poglej več »
Severni otok
Severni otok uradno imenovan) je manjši od obeh glavnih otokov, ki predstavljata 44 % površine države Nove Zelandije na jugozahodnem delu Tihega oceana, in s površino 113.729 km² 14. največji otok na svetu. Ima 3.997.300 prebivalcev (junij 2023), kar je 77 % prebivalcev Nove Zelandije, zaradi česar je najbolj poseljen otok v Polineziji in 28. najbolj poseljen otok na svetu. Na otoku stojita glavno mesto Wellington in največje mesto Auckland. Obdajata ga Tasmanovo morje na zahodu ter Tihi ocean na vzhodu in severu, na jugu pa ga Cookov preliv loči od nekoliko večjega, a nekajkrat redkeje naseljenega Južnega otoka. Prvi naseljenci so bili pripadniki polinezijskega ljudstva Maorov. Leta 1642 je otoke Nove Zelandije odkril Abel Tasman, ko je v iskanju Avstralije plul preveč južno in vzhodno, naseljevanje pa so spodbudile odprave Jamesa Cooka v drugi polovici 18. stoletja. Poselitev je bila sprva skoncentrirana na Južnem otoku, kot posledica zlate mrzlice, sčasoma pa je zaradi ugodnejšega podnebja prišlo do premika poselitve severno.
Novo!!: Deževni gozd in Severni otok · Poglej več »
Seznam ekoloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin.
Novo!!: Deževni gozd in Seznam ekoloških vsebin · Poglej več »
Sončni medved
Sončni medved, tudi malajski medved (znanstveno ime Helarctos malayanus) je majhna zver iz družine medvedov, ki naseljuje tropske deževne gozdove Jugovzhodne Azije.
Novo!!: Deževni gozd in Sončni medved · Poglej več »
Sudan (regija)
Sudan je geografska regija večinoma v zahodni, nekoliko pa tudi v vzhodni Afriki, ki se razprostira južno od Sahela, med državama Mali in Sudan.
Novo!!: Deževni gozd in Sudan (regija) · Poglej več »
Te Wahipounamu
Te Wāhipounamu (maorsko za 'kraj zelenega kamna') je območje Unescove svetovne dediščine v jugozahodnem kotu Južnega otoka Nove Zelandije.
Novo!!: Deževni gozd in Te Wahipounamu · Poglej več »
Tigmomorfogeneza
Rastna oblika ''Krumholz'' je očiten primer tigmomorfogeneze Tigmomorfogeneza (- dotik) je pojav, ko rastlina spremeni vzorec rasti v odziv na mehanske dražljaje.
Novo!!: Deževni gozd in Tigmomorfogeneza · Poglej več »
Tikal
Tikal (Tik'al v sodobnem majevskem pravopisu) je ruševina starodavnega mesta, ki se je verjetno imenovalo Yax Mutal in so ga našli v deževnem gozdu v Gvatemali.
Novo!!: Deževni gozd in Tikal · Poglej več »
Titanoboa
Titanoboa (dobesedno »velikanski udav«) je izumrli rod kač, ki so bivale v dobi poznega paleocena pred približno 60–58 milijoni let na ozemlju današnje Kolumbije.
Novo!!: Deževni gozd in Titanoboa · Poglej več »
Tokantins
Tokantins je 2.450 km dolga reka v osrednji Braziliji, eden najpomembnejših veletokov v državi, ki teče po ozemlju štirih brazilskih zveznih držav: Goiás, Tocantins, Maranhão in Pará.
Novo!!: Deževni gozd in Tokantins · Poglej več »
Ultramafična kamnina
Klasifikacijski diagram za ultramafične kamnine, ki temelji na modalnih odstotkih mafičnih mineralov. Zeleno področje predstavlja tipičen peridotit iz Zemljinega plašča. Ultramafične ali ultrabazične kamnine so temno obarvane magmatske in metamagmatske kamnine, ki vsebujejo 90 – 100 % mafičnih mineralov, na primer hiperstena, avgita in olivina.
Novo!!: Deževni gozd in Ultramafična kamnina · Poglej več »
Yaoundé
Yaoundé, tudi Yaunde, je glavno mesto Kameruna in s približno 1,9 milijona prebivalcev (po popisu leta 2010) drugo največje mesto v tej srednjeafriški državi, za pristaniško Doualo.
Novo!!: Deževni gozd in Yaoundé · Poglej več »
Zastava Brazilije
Zelena barva v Brazilski zastavi predstavlja tropske deževne gozdove, rumena prikazuje Brazilska rudna bogastva, Zastava Brazilije modra predstavlja nočno nebo, 27 zvezdic prikazuje enotnost geslo pa red in napredek.
Novo!!: Deževni gozd in Zastava Brazilije · Poglej več »
Zlata grozna listovka
Zlata grozna listovka ali zlata strupena žaba (znanstveno ime Phyllobates terribilis) je žaba iz družine podrevnic.
Novo!!: Deževni gozd in Zlata grozna listovka · Poglej več »
Zlata krastača
Zlata krastača (znanstveno ime Incilius periglenes) je bila vrsta krastače, nekoč pogosta na območju višinskih deževnih gozdov nad mestom Monteverde v Kostariki, na nadmorskih višinah med 1500 in 1620 m. Vrsto je leta 1966 opisal herpetolog Jay Savage, ki je dobil primerke od lokalnih prebivalcev in leta tudi 1964 sam obiskal območje.
Novo!!: Deževni gozd in Zlata krastača · Poglej več »
Zlata mačka
Zlata mačka ali afriška zlata mačka (znanstveno ime Caracal aurata) je divja mačka in endemična vrsta deževnih gozdov zahodne ter centralne Afrike.
Novo!!: Deževni gozd in Zlata mačka · Poglej več »
1 E10 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10.000 in 100.000 km².
Novo!!: Deževni gozd in 1 E10 m² · Poglej več »
2019
2019 (MMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Deževni gozd in 2019 · Poglej več »
