Kazalo
129 odnosi: Abasidski kalifat, Al Hvarizmi, Al-Biruni, Al-Uklidisi, Algebra, Arabska abeceda, Arabske številke, Aritmetika, Arpštevilo, Ato, Augustin Louis Cauchy, Š, Šestdesetiški številski sistem, Šestnajstiški številski sistem, Številka, Število, Število zlatega reza, Številski znak, Števka, Ž, Č, Babilonska matematika, Bhaskara, Cantorjev diagonalni dokaz, Catalanova konstanta, Centi, Centralni procesor, Copeland-Erdőseva konstanta, Deci, Decimalno ločilo, Deka, Dvajsetiški številski sistem, Dvanajstiški številski sistem, E (matematična konstanta), Eksa, Euler-Mascheronijeva konstanta, Femto, Fizikalna količina, Giga, Gijasedin al-Kaši, Harshadovo število, Heh, Hekto, HP 35s, HP-65, IP-naslov, John Machin, Jokto, Jota (predpona), Jurij Vega, ... Razširi indeks (79 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Desetiški številski sistem in Abasidski kalifat
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.
Poglej Desetiški številski sistem in Al Hvarizmi
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Desetiški številski sistem in Al-Biruni
Al-Uklidisi
Abu'l Hasan Ahmad ibn Ibrahim al-Uklidisi, arabski matematik, * okoli 920, verjetno Damask, Sirija, † okoli 990, verjetno Damask.
Poglej Desetiški številski sistem in Al-Uklidisi
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Desetiški številski sistem in Algebra
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Desetiški številski sistem in Arabska abeceda
Arabske številke
Arábske števílke so daleč najbolj razširjena oblika simbolizma za predstavitev števil.
Poglej Desetiški številski sistem in Arabske številke
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Desetiški številski sistem in Aritmetika
Arpštevilo
Arpštevilo je praštevilo, ki se ga dobi iz praštevila, če se mu zamenja vrstni red njegovih desetiških števk (in ni enako samemu sebi).
Poglej Desetiški številski sistem in Arpštevilo
Ato
Ato (okrajšava a) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-18.
Poglej Desetiški številski sistem in Ato
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Desetiški številski sistem in Augustin Louis Cauchy
Š
Š š Š je dvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Desetiški številski sistem in Š
Šestdesetiški številski sistem
Šestdesetíški ali seksagezimálni števílski sistém je številski sistem z osnovo 60.
Poglej Desetiški številski sistem in Šestdesetiški številski sistem
Šestnajstiški številski sistem
Šestnajstiški (heksadecimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 16.
Poglej Desetiški številski sistem in Šestnajstiški številski sistem
Številka
Števílka je beseda, znak ali skupina znakov (števk, glifov), s katerimi predstavimo število.
Poglej Desetiški številski sistem in Številka
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Desetiški številski sistem in Število
Število zlatega reza
Graf kvadratne funkcije zlatega reza \Phi^2 - \Phi - 1\.
Poglej Desetiški številski sistem in Število zlatega reza
Številski znak
Števílski znák, tudi lójtra, ograjica, oktotórp, lestev, višaj, je tipografski znak in ime za simbol #, ki se rabi na različne načine, na primer v nekaterih državah za oznako številke/števila ali številske vrednosti (oznaka »#1« npr.
Poglej Desetiški številski sistem in Številski znak
Števka
hindujsko-arabskega številskega sestava, razporejenih po vrednosti Štévka ali (števílčna) cífra je v matematiki in računalništvu znamenje za števila 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9.
Poglej Desetiški številski sistem in Števka
Ž
Ž ž Ž je petindvajseta, zadnja črka slovenske abecede.
Poglej Desetiški številski sistem in Ž
Č
Č č Č je '''č'''etrta '''č'''rka slovenske abecede.
Poglej Desetiški številski sistem in Č
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Poglej Desetiški številski sistem in Babilonska matematika
Bhaskara
Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.
Poglej Desetiški številski sistem in Bhaskara
Cantorjev diagonalni dokaz
Cantorjev diagonalni dokaz je matematični dokaz, s katerim je Georg Ferdinand Cantor leta 1877 pokazal, da realnih števil ni števno neskončno.
Poglej Desetiški številski sistem in Cantorjev diagonalni dokaz
Catalanova konstanta
Catalanova konstánta (oznaki G ali C_) je v matematiki konstanta, ki se včasih pojavi pri ocenah v kombinatoriki.
Poglej Desetiški številski sistem in Catalanova konstanta
Centi
Centi (okrajšava c) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-2, 1/100, oziroma eno stotinko.
Poglej Desetiški številski sistem in Centi
Centralni procesor
Centralni procesor ali osrédnja/centrálno procésna enôta (CPE; - CPU), pogovorno kar procesor, je osrednji del računalnika, ki skrbi za izračunavanje in obdelavo (procesiranje) podatkov (dvojiških števil) ter nadzor in upravljanje drugih enot.
Poglej Desetiški številski sistem in Centralni procesor
Copeland-Erdőseva konstanta
Copeland-Erdőseva konstanta je matematična konstanta skonstruirana s pripojitvijo praštevil v desetiškem zapisu in je ena od Smarandachejevih zaporedij: Konstanta je dana z: kjer je pn n-to praštevilo.
Poglej Desetiški številski sistem in Copeland-Erdőseva konstanta
Deci
Deci (okrajšava d) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-1, 1/10, oziroma eno desetinko.
Poglej Desetiški številski sistem in Deci
Decimalno ločilo
podatki niso na voljo Decimálno ločílo je v matematiki znak, ki ločuje enice od desetin.
Poglej Desetiški številski sistem in Decimalno ločilo
Deka
Déka (okrajšava da) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 101 ali 10.
Poglej Desetiški številski sistem in Deka
Dvajsetiški številski sistem
20 Dvajsetíški števílski sistém (ali vigesimálni ~, vigezimálni ~ in vicezimálni ~) je številski sistem, ki temelji na številu 20, podobno, kot desetiški številski sistem temelji na številu 10.
Poglej Desetiški številski sistem in Dvajsetiški številski sistem
Dvanajstiški številski sistem
Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.
Poglej Desetiški številski sistem in Dvanajstiški številski sistem
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Desetiški številski sistem in E (matematična konstanta)
Eksa
Eksa (okrajšava E) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1018, trilijon.
Poglej Desetiški številski sistem in Eksa
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Desetiški številski sistem in Euler-Mascheronijeva konstanta
Femto
Femto (okrajšava f) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-15.
Poglej Desetiški številski sistem in Femto
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Desetiški številski sistem in Fizikalna količina
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej Desetiški številski sistem in Giga
Gijasedin al-Kaši
Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.
Poglej Desetiški številski sistem in Gijasedin al-Kaši
Harshadovo število
Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.
Poglej Desetiški številski sistem in Harshadovo število
Heh
Ḥeḥ, Huh, Hah, Hauh, Huah ali Hehu je bil poosebljenje neskončnosti ali večnosti v hermopolski ogdoadi egipčanske mitologije.
Poglej Desetiški številski sistem in Heh
Hekto
Hekto (okrajšava h) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 102 ali 100.
Poglej Desetiški številski sistem in Hekto
HP 35s
Žepni kalkulator HP 35s HP 35s Scientific Calculator je zadnji od dolgega niza negrafičnih znanstvenih in programabilnih žepnih kalkulatorjev podjetja Hewlett-Packard.
Poglej Desetiški številski sistem in HP 35s
HP-65
Žepni kalkulator HP-65 HP-65 s priborom HP-65 (s kodnim imenom in vzdevkom »Superstar« (Superzvezda)) je bil prvi programabilni žepni kalkulator (žepni računalnik) z možnostjo branja magnetnih kartic.
Poglej Desetiški številski sistem in HP-65
IP-naslov
IP-naslov je številka, ki natančno določa računalnik v omrežju Internet.
Poglej Desetiški številski sistem in IP-naslov
John Machin
Lune Williama Jonesa ''Synopsis Palmariorum Matheseos'' (1706): 100 decimalnih mest je izračunal Machin John Machin, FRS, angleški astronom in matematik, krščen okoli 1686, † 9. junij 1751.
Poglej Desetiški številski sistem in John Machin
Jokto
Jokto (okrajšava y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-24 oziroma 0,000000000000000000000001.
Poglej Desetiški številski sistem in Jokto
Jota (predpona)
Jóta (okrajšava Y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1024 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.000.000.
Poglej Desetiški številski sistem in Jota (predpona)
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Desetiški številski sistem in Jurij Vega
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Desetiški številski sistem in Kepler-Bouwkampova konstanta
Kilo
Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 103 ali 1.000.
Poglej Desetiški številski sistem in Kilo
Kodiranje šumnikov
Znakov Č, Š in Ž (ter ostalih) ni v angleški abecedi, zato so (bile) s kodiranjem teh znakov v računalništvu precejšnje težave.
Poglej Desetiški številski sistem in Kodiranje šumnikov
Koledar francoske revolucije
Koledar francoske revolucije, kot ga je narisal Philibert Louis Debucourt Koledar francoske revolucije (tudi Francoski republikanski koledar, Republikanski koledar, Revolucionarni koledar,...) je bil koledar, predlagan med francosko revolucijo.
Poglej Desetiški številski sistem in Koledar francoske revolucije
Konstanta omega
Konstanta omega je matematična konstanta določena kot: Je vrednost \operatorname_(1): kjer je \operatorname_ Lambertova funkcija W za realne argumente, ki je rešitev enačbe: oziroma: Ime konstante izhaja iz drugega imena za Lambertovo funkcijo W, funkcije Ω.
Poglej Desetiški številski sistem in Konstanta omega
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Poglej Desetiški številski sistem in Kvadratni koren števila 2
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Desetiški številski sistem in Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Desetiški številski sistem in Kvadratni koren števila 5
Kvekto
Kvekto (mednarodno quecto, okrajšava q) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-30 oziroma 0,000000000000000000000000000001 ali eno kvintilijonino.
Poglej Desetiški številski sistem in Kvekto
Kveta
Kveta (mednarodno quetta, okrajšava Q) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1030 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000 ali en kvintilijon.
Poglej Desetiški številski sistem in Kveta
Makrame
Makrame zvezda v tehniki Cavandoli Makramé je starodavna umetnost vezanja vozlov v določene vzorce (namesto kvačkanja ali pletenja), ki se lahko uporabljajo za različne ustvarjalne namene, od nakita, dekoracije doma, oblačil, uporabnih predmetov itd.
Poglej Desetiški številski sistem in Makrame
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Desetiški številski sistem in Mednarodni sistem enot
Mega
Méga (okrajšava M) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 106, oziroma en milijon ali 1.000.000.
Poglej Desetiški številski sistem in Mega
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Desetiški številski sistem in Meritev
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Desetiški številski sistem in Meter
Mezoameriški koledar dolgega štetja
year.
Poglej Desetiški številski sistem in Mezoameriški koledar dolgega štetja
Michael Maestlin
Michael Maestlin (tudi Mästlin, Möstlin ali Moestlin), nemški astronom in matematik, * 30. september 1550, Göppingen, Nemčija, † 20. oktober 1631, Tübingen, Nemčija.
Poglej Desetiški številski sistem in Michael Maestlin
Michael Stifel
Naslovnica Stiflovega dela ''Ein Rechen Büchlin Vom EndChrist...'', Wittenberg 1532 225. stran Stiflovega dela ''Arithmetica Integra'', Nürnberg 1544 Michael Stifel (tudi Stiefel, Styfel, Stieffel, latinizirano Michaelis Stifelius), nemški menih, teolog, matematik in reformator, * 1487, Esslingen, Nemčija, † 19.
Poglej Desetiški številski sistem in Michael Stifel
Midyjev izrek
Midyjev izrek v matematiki obravnava desetiški razvoj ulomkov oblike a/p, kjer je p praštevilo, ulomek a/p pa je okrajšani neskončni desetiški ulomek s sodo periodo.
Poglej Desetiški številski sistem in Midyjev izrek
Mikro
Mikro (okrajšava μ, grška črka mi) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-6.
Poglej Desetiški številski sistem in Mikro
Mili
Mili (okrajšava m) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-3, 1/1.000, oziroma eno tisočinko.
Poglej Desetiški številski sistem in Mili
Mingan
Mingan (mongolsko Мянган, Mjangan) je bila družbeno-vojaška enota 1.000 gospodinjstev, ki jo je ustvaril Džingiskan.
Poglej Desetiški številski sistem in Mingan
Nano
Nano (okrajšava n) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-9.
Poglej Desetiški številski sistem in Nano
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Desetiški številski sistem in Naravni logaritem
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Desetiški številski sistem in Nerešeni matematični problemi
Normalno število
Naj je b > 1 celo število in x realno število.
Poglej Desetiški številski sistem in Normalno število
Obdobje vojskujočih se držav
Obdobje vojskujočih se držav (tradicionalno kitajsko 戰國時代, poenostavljeno kitajsko 战国时时, pinjin Zhànguó Shídài) je bilo obdobje v starodavni kitajski zgodovini, za katero so značilne vojne, pa tudi birokratske in vojaške reforme ter konsolidacija.
Poglej Desetiški številski sistem in Obdobje vojskujočih se držav
Palindromno število
Palindromno število je v matematiki simetrično število, zapisano v poljubni bazi a kot a1a2a3...|...
Poglej Desetiški številski sistem in Palindromno število
Palindromno praštevilo
Palindrómno práštevílo je praštevilo, ki je tudi palindromno število.
Poglej Desetiški številski sistem in Palindromno praštevilo
Peta (predpona)
Peta (okrajšava P) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1015 ali 1.000.000.000.000.000.
Poglej Desetiški številski sistem in Peta (predpona)
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Desetiški številski sistem in Pi
Piko
Piko (okrajšava p) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-12.
Poglej Desetiški številski sistem in Piko
Plastično število
Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).
Poglej Desetiški številski sistem in Plastično število
PNG
PNG (izgovorjava png) je sorazmerno nov rastrski slikovni format, ki postaja razširjen na spletu in drugod.
Poglej Desetiški številski sistem in PNG
Podčrtaj
Podčrtáj (_) je tipografski znak, ki se je izvirno pojavil na pisalnih strojih, in je služil za podčrtovanje besed.
Poglej Desetiški številski sistem in Podčrtaj
Podpičje
Podpičje je v jezikoslovju enodelno levostično ločilo, s katerim označujemo delne enote večjega jezikovnega sporočila, oziroma konec dela povedi.
Poglej Desetiški številski sistem in Podpičje
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Poglej Desetiški številski sistem in Potenčna vrsta
Praštevilska vrzel
Práštevílska vrzél je v matematiki razlika med dvema zaporednima prašteviloma.
Poglej Desetiški številski sistem in Praštevilska vrzel
Predpone SI
Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.
Poglej Desetiški številski sistem in Predpone SI
Problem 196
Problem 196 obravnava naravna števila, ki nikoli ne postanejo palindromna števila s pomočjo iteracije dodajanja njihovih obrnjenih števk.
Poglej Desetiški številski sistem in Problem 196
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Poglej Desetiški številski sistem in Programski jezik C
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Desetiški številski sistem in Računalnik
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Desetiški številski sistem in Realno število
Robbinsova konstanta
Robbinsova konstanta je v geometriji konstanta enaka povprečni razdalji med dvema naključno izbranima točkama v enotski kocki.
Poglej Desetiški številski sistem in Robbinsova konstanta
Rona (predpona)
Rona (okrajšava R) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1027 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.000.000.000 ali eno kvadrilijardo.
Poglej Desetiški številski sistem in Rona (predpona)
Ronto
Ronto (okrajšava r) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-27 oziroma 0,000000000000000000000000001 ali eno kvadriljardino.
Poglej Desetiški številski sistem in Ronto
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Poglej Desetiški številski sistem in Samoštevilo
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Desetiški številski sistem in Sekunda
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Desetiški številski sistem in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Poglej Desetiški številski sistem in Seznam vrst števil
Simon Stevin
Simon Stevin, nizozemski matematik, fizik, inženir in izumitelj, * 1548/49, Brugge, Zahodna Flamska, Belgija, † 1620, Haag, Nizozemska.
Poglej Desetiški številski sistem in Simon Stevin
Smithovo število
Smithovo število je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je v dani bazi vsota njegovih števk enaka vsoti števkam v praštevilskem razcepu.
Poglej Desetiški številski sistem in Smithovo število
Stieltjesove konstante
Euler-Mascheronijevi konstanti, ki je ničta Stieltjesova konstanta. Stieltjesove konstante (ali posplošene Eulerjeve konstante) so v matematiki števila \gamma_\,, ki se pojavljajo v Laurentovi vrsti za Riemannovo funkcijo ζ: Ničta Stieltjesova konstanta \gamma_ \equiv \gamma.
Poglej Desetiški številski sistem in Stieltjesove konstante
Tengvar
Splošne deklaracije človekovih pravic: ''All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood'' Tengvar (izvirno angleško tengwar) je umetna pisava angleškega pisatelja in jezikoslovca Johna Ronalda Reuela Tolkiena.
Poglej Desetiški številski sistem in Tengvar
Tera
Téra (okrajšava T) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1012 ali 1.000.000.000.000.
Poglej Desetiški številski sistem in Tera
Vodilna ničla
Vodílna níčla je vsaka števka 0, ki je v pozicijskem zapisu pred nizom števila.
Poglej Desetiški številski sistem in Vodilna ničla
Zajčje zaporedje
Zájčje zaporédje je v matematiki dvojiško zaporedje, ki izhaja iz domnevnega razmnoževanja zajčje populacije.
Poglej Desetiški številski sistem in Zajčje zaporedje
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Desetiški številski sistem in Zemljepisna širina
Zepto
Zepto (okrajšava z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-21.
Poglej Desetiški številski sistem in Zepto
Zeta
Zeta (okrajšava Z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1021.
Poglej Desetiški številski sistem in Zeta
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Desetiški številski sistem in Zgodovina števila π
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Desetiški številski sistem in Zgodovina matematike
Znanstveni zapis
Znanstveni zapis (ali tudi standardna oblika in eksponentni zapis) je način zapisovanja števil, ki prilagodi prevelike ali premajhne vrednosti da so ustrezno zapisane v standardnem desetiškem zapisu.
Poglej Desetiški številski sistem in Znanstveni zapis
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Desetiški številski sistem in 1 (število)
10 (število)
10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.
Poglej Desetiški številski sistem in 10 (število)
121 (število)
121 (stó ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 121.
Poglej Desetiški številski sistem in 121 (število)
132 (število)
132 (stó dváintrídeset) je naravno število, za katero velja 132.
Poglej Desetiški številski sistem in 132 (število)
15. februar
15.
Poglej Desetiški številski sistem in 15. februar
20 (število)
20 (dvájset) je naravno število, za katero velja 20.
Poglej Desetiški številski sistem in 20 (število)
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej Desetiški številski sistem in 3 (število)
31 (število)
31 (enaintrideset) je naravno število, za katero velja 31.
Poglej Desetiški številski sistem in 31 (število)
42 (število)
200px 42 (dváinštírideset) je naravno število, za katero velja 42.
Poglej Desetiški številski sistem in 42 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Desetiški številski sistem in 5 (število)
64 (število)
64 (štíriinšéstdeset) je naravno število, za katero velja 64.
Poglej Desetiški številski sistem in 64 (število)
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
Poglej Desetiški številski sistem in 7 (število)
75 (število)
75 (pétinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 75.
Poglej Desetiški številski sistem in 75 (število)
86 (število)
86 (šéstinósemdeset) je naravno število, za katero velja 86.
Poglej Desetiški številski sistem in 86 (število)
9 (število)
9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.
Poglej Desetiški številski sistem in 9 (število)
95 (število)
95 (pétindevétdeset) je naravno število, za katero velja 95.
Poglej Desetiški številski sistem in 95 (število)
Prav tako znan kot Decimalni številski sistem, Decimalno število, Desetiški sestav, Desetiški sistem, Desetiški zapis, Desetiški številski sestav.