Kazalo
51 odnosi: Agrigento, Atika (bivša država), Atlantida, Cerera (mitologija), Cista (posoda), Dea Gravida, Dimitrij, Dioniz, Dolina templjev, Družinsko drevo grških bogov, Drugo antično gledališče v Larisi, Dvanajst bogov Olimpa, Grčija, Grška mitologija, Had (grški bog), Heba, Hestija, Htonično božanstvo, Izida, Kalipso, Kibela, Kronos, Liziteja (luna), Maneton, Mitridat II. Partski, Nimfej, Krim, Olimp, Orgija, Pelazgi, Pelops, Pergamonski oltar, Perzefona, Perzefonin sarkofag, Plutos, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Pozejdon, Priena, Rea, Rimska mitologija, Rimski amfiteater, Sirakuze, Rog izobilja, Selinunt, Sifnijska zakladnica, Stadion v Olimpiji, Starogrška arhitektura, Stavba avstrijskega Parlamenta, Tantal (mitologija), Tarz, Vergina, ... Razširi indeks (1 več) »
Agrigento
Agrigento (sicilijansko Girgenti ali Giurgenti) je mesto z okoli 60.000 prebivalci na južni obali Sicilije v Italiji in glavno mesto pokrajine Agrigento.
Poglej Demetra in Agrigento
Atika (bivša država)
Atika (grško Αττική, Attikḗ ali Attikī́; starogrško ali sodobno) je zgodovinska območje, ki vključuje glavno mesto mesto Grčije, Atene.
Poglej Demetra in Atika (bivša država)
Atlantida
Kircherjev zemljevid Atlantide iz leta 1669 Atlantida (starogrško Ἀτλαντὶς νῆσος Atlantìs nḗsos – Atlasov otok) je bila domnevni otok v Atlantskem oceanu, na katerem je živela starodavna civilizacija.
Poglej Demetra in Atlantida
Cerera (mitologija)
V stari rimski religiji je bila Cerera (latinsko Cerēs) boginja kmetijstva, žitnih pridelkov, rodovitnosti in materinskih odnosov.Room, Adrian, Who's Who in Classical Mythology, p. 89-90. NTC Publishing 1990.. Prvotno je bila osrednje božanstvo v tako imenovanem plebejski ali aventinski triadi v Rimu, nato pa je bila par s hčerko Prozerpino v tem, kar so Rimljani označili za grški obred Cerere.
Poglej Demetra in Cerera (mitologija)
Cista (posoda)
Cista je škatla, posoda ali košara, ki so jo uporabljali stari Egipčani, Grki, Etruščani in Rimljani za različne praktične in mistične namene.
Poglej Demetra in Cista (posoda)
Dea Gravida
Dea Gravida ali Dea Tiria Gravida (latinsko za "noseča boginja") je bila bodisi boginja bodisi utelešenje ženske, povezane z razmnoževanjem in plodnostjo.
Poglej Demetra in Dea Gravida
Dimitrij
Dimitrij je moško osebno ime.
Poglej Demetra in Dimitrij
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Demetra in Dioniz
Dolina templjev
Dolina templjev (italijansko Valle dei Templi, sicilijansko Vaddi di li Tempri) je arheološko najdišče v Agrigentu (starogrško Akragas) na Siciliji v južni Italiji.
Poglej Demetra in Dolina templjev
Družinsko drevo grških bogov
Označenih je dvanajst bogov Olimpa in bogovi, ki so vladali svetu (Uran, Kronos, Zevs).
Poglej Demetra in Družinsko drevo grških bogov
Drugo antično gledališče v Larisi
Drugo antično gledališče v Larisi (Β΄ Αρχαίο Θέατρο της Λάρισας) je antično grško gledališče v mestu Larisa v Tesaliji v Grčiji.
Poglej Demetra in Drugo antično gledališče v Larisi
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Demetra in Dvanajst bogov Olimpa
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Demetra in Grčija
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Demetra in Grška mitologija
Had (grški bog)
Rimska kopija grškega kipa Hada iz 5. stoletja pr. n. št., ki jo hrani Palazzo Altemps (Museo Nazionale Romano) v Rimu Had (grško ᾍδης, Haidēs; Ἀΐδης, Aïdēstudi) tudi Pluton, Hades, Pluto, Dis, je v grški mitologiji bog podzemnega sveta.
Poglej Demetra in Had (grški bog)
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Demetra in Heba
Hestija
Hestija (grško Ἑστία, 'ognjišče', iz glagola έστάναι – 'stati') je v grški mitologiji deviška boginja domačega ognjišča, pravi red gospodinjstva, družine, doma in države.
Poglej Demetra in Hestija
Htonično božanstvo
Htóničen (iz grških χθόνιος khthonios – 'v ali pod zemljo', od χθών khthōn – 'zemlja'), dobesedno pomeni »podzemni«.
Poglej Demetra in Htonično božanstvo
Izida
Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.
Poglej Demetra in Izida
Kalipso
Kalipso (grško Καλυψώ, Kalypsō) je bila v grški mitologiji nimfa, ki je živela na otoku Ogigija, kjer je več let zadrževala Odiseja.
Poglej Demetra in Kalipso
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Demetra in Kibela
Kronos
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.
Poglej Demetra in Kronos
Liziteja (luna)
Liziteja (grško Λυσιθέα: Lisitéa) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Demetra in Liziteja (luna)
Maneton
Maneton (ali) je bil domnevno egipčanski svečenik iz Sebenita (egipčansko Tjebnutjer), ki je živel v ptolemajskem obdobju v zgodnjem 3.
Poglej Demetra in Maneton
Mitridat II. Partski
Mitridat II.
Poglej Demetra in Mitridat II. Partski
Nimfej, Krim
Nimfej (grško Νύμφαιον, Nýmfaion, latinsko Nymphaeum), znan tudi kot Nimfej na Pontu (starogrško Νύμφαιον τὸ ἐν τῷ Πόντῳ, Nýmfaion tó en tó Pónto), je bil pomembno mesto v Bosporskem kraljestvu na krimski obali Kimerskega Bosporja v bliživi sedanjega turističnega središča Heroivske/Geroevskoje.
Poglej Demetra in Nimfej, Krim
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Demetra in Olimp
Orgija
Órgija je bila v stari Grčiji (tudi pri Rimljanih) versko slavje v čast bogov, predvsem Dioniza, Demetre in Zevsa.
Poglej Demetra in Orgija
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Demetra in Pelazgi
Pelops
Pelops Pelops (Pelopas (Pelops)) je v grški mitologiji najprej kralj Ahaje, nato Pise, po mnenju večine tudi ustanovitelj in utemeljitelj olimpijskih iger.
Poglej Demetra in Pelops
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Demetra in Pergamonski oltar
Perzefona
Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona, imenovana tudi Kore ali Cora, je hči Zevsa in Demetre.
Poglej Demetra in Perzefona
Perzefonin sarkofag
Perzefonin sarkofag je rimski marmorni sarkofag iz prve četrtine 3.
Poglej Demetra in Perzefonin sarkofag
Plutos
Irene in Plut Plútos (latinsko Pluto, grško Plouton)je v grški mitologiji bog žitnih zalog in bogastva.
Poglej Demetra in Plutos
Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.
Poglej Demetra in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Poglej Demetra in Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Demetra in Pozejdon
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Demetra in Priena
Rea
Upodobitev Ree iz leta 1888 Rea (gr. Rheía, lat. Rhea) je v grški mitologiji hči Urana in Gaje in ena od dvanajstih titanov.
Poglej Demetra in Rea
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Demetra in Rimska mitologija
Rimski amfiteater, Sirakuze
Rimski amfiteater v Sirakuzah je ena najbolje ohranjenih zgradb v mestu Sirakuze na Siciliji iz zgodnjega cesarskega obdobja.
Poglej Demetra in Rimski amfiteater, Sirakuze
Rog izobilja
Rog izobilja, ki ga drži rimska boginja Ekvita na zadnji strani kovanca iz dobe rimskega cesarja Klavdija II. Rog izobilja (Latinsko: cornu copiae), tudi cornucopia je bil v klasični antiki simbol obilja in prehrane, pogosto velika posoda v obliki roga, iz katerega se prelivajo pridelki, cvetovi ali oreščki, in sega v čas 5.
Poglej Demetra in Rog izobilja
Selinunt
Selinunt (/ ˌsɛlᵻnuːnteɪ /; starogrško Σελινοῦς, Selinous, latinsko Selinūs) je bilo staro grško mesto na jugozahodni obali Sicilije v Italiji.
Poglej Demetra in Selinunt
Sifnijska zakladnica
Sifnijska zakladnica je bila stavba v starogrškem kultnem središču Delfi v Grčiji, ki so jo postavili za daritve polisa ali mestne države Sifnos.
Poglej Demetra in Sifnijska zakladnica
Stadion v Olimpiji
Stadion v Olimpiji je na arheološkem najdišču v Olimpiji v Grčiji, vzhodno od Zevsovega templja.
Poglej Demetra in Stadion v Olimpiji
Starogrška arhitektura
Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.
Poglej Demetra in Starogrška arhitektura
Stavba avstrijskega Parlamenta
Stavba avstrijskega parlamenta (nemško: Parlamentsgebäude, pogovorno das Parlament) je na Dunaju (Avstrija).
Poglej Demetra in Stavba avstrijskega Parlamenta
Tantal (mitologija)
Tantal, Goya Tantal (grško Τάνταλος oz. Tantalos) je bil grški mitološki kralj Lidije.
Poglej Demetra in Tantal (mitologija)
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Poglej Demetra in Tarz
Vergina
Vergina (grško Βεργίνα, Vergína) je majhno mesto v Osrednji Makedoniji v severni Grčiji.
Poglej Demetra in Vergina
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Demetra in Zevs