Hitreje kot brskalnik!
37 odnosi: Aisne (reka), Beauvais, Bitka za Francijo, Bruno Veliki, Dirka po Franciji 2007, Filip Dobri, Grace Renzi, Hildebert III., Inva Mula, Jacques de Billy (jezuit), Jakoba Bavarska, Jakobove poti v Santiago de Compostela v Franciji, Klotar I., Kraljevina Bavarska, Louis de Jaucourt, Metz, Montdidier, Somme, Noyon, Oise (departma), Oise (reka), Oton II., Palais de la Cité, Papež Klemen I., Philippe Pétain, Pierre d'Ailly, Pipin I. Akvitanski, Pipin Landenski, Premirje 11. novembra 1918, Premirje 22. junija 1940, Prva svetovna vojna, Senlis, Seznam mest v Franciji, Seznam občin departmaja Oise, Seznam rek v Evropi, Suzanne Lenglen, 1153, 1940.
Aisne (reka)
Aisne je 300 km dolga reka v severni Franciji, levi pritok reke Oise.
Novo!!: Compiègne in Aisne (reka) · Poglej več »
Beauvais
Beauvais je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, prefektura departmaja Oise.
Novo!!: Compiègne in Beauvais · Poglej več »
Bitka za Francijo
Bitka za Francijo in ostale države Beneluksa je bila ena izmed večjih nemških vojaških operacij proti zahodnim zaveznikom v drugi svetovni vojni.
Novo!!: Compiègne in Bitka za Francijo · Poglej več »
Bruno Veliki
Bruno Veliki, nadškof Kölna, vojvoda Lotaringije, * 925, † 11. oktober 965, Reims.
Novo!!: Compiègne in Bruno Veliki · Poglej več »
Dirka po Franciji 2007
Dirka po Franciji 2007 je 94.
Novo!!: Compiègne in Dirka po Franciji 2007 · Poglej več »
Filip Dobri
Filip Dobri (znan tudi kot Filip III. Burgundski), vojvoda Burgundije, * 31. julij 1396, Dijon, Burgundija, † 15. junij 1467, Brugge, Flandrija.
Novo!!: Compiègne in Filip Dobri · Poglej več »
Grace Renzi
Grace Renzi (Grace Kantuser), ameriška slikarka, * 9. september 1922, New York, † 4. junij 2011, Cachan.
Novo!!: Compiègne in Grace Renzi · Poglej več »
Hildebert III.
Hildebert III., imenovan Pravični, je bil od leta 695 do 711 kralj vseh Frankov, * 680 ali morda 683, † 10. april 711, St Etienne.
Novo!!: Compiègne in Hildebert III. · Poglej več »
Inva Mula
Inva Mula, albanska sopranistka in igralka, * 1963, Tirana, Albanija.
Novo!!: Compiègne in Inva Mula · Poglej več »
Jacques de Billy (jezuit)
Jacques de Billy, francoski jezuit, pedagog, matematik in astronom, * 18. marec 1602, Compiègne, † 14. januar 1679, Dijon.
Novo!!: Compiègne in Jacques de Billy (jezuit) · Poglej več »
Jakoba Bavarska
Jakoba Bavarska (15. julij 1401 – 8. oktober 1436), iz družine Wittelsbachov, je bila plemkinja, ki je od leta 1417 do 1433 vladala grofijam Holandija, Zelandija in Hainaut v Nizozemski deželi.
Novo!!: Compiègne in Jakoba Bavarska · Poglej več »
Jakobove poti v Santiago de Compostela v Franciji
UNESCO je decembra 1998 razglasil Jakobove poti v Santiago de Compostela v Franciji za svetovno dediščino.
Novo!!: Compiègne in Jakobove poti v Santiago de Compostela v Franciji · Poglej več »
Klotar I.
Klotar I. (francosko Clotaire Ier, nemško Chlothar I) je bil frankovski kralj, ki je celemu Frankovskemu kraljestvu vladal od leta 558 do 561, * 497, † 29. november 561, Compiègne.
Novo!!: Compiègne in Klotar I. · Poglej več »
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Novo!!: Compiègne in Kraljevina Bavarska · Poglej več »
Louis de Jaucourt
Louis de Jaucourt, francoski teolog, fiziolog, kemik, botanik, patolog, zgodovinar, zdravnik in enciklopedist, * 16. september 1704, Pariz, Francija, † 3. februar 1779, Compiègne.
Novo!!: Compiègne in Louis de Jaucourt · Poglej več »
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Compiègne in Metz · Poglej več »
Montdidier, Somme
Montdidier je naselje in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Somme.
Novo!!: Compiègne in Montdidier, Somme · Poglej več »
Noyon
Noyon je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Oise regije Pikardije.
Novo!!: Compiègne in Noyon · Poglej več »
Oise (departma)
Oise (oznaka 60) je francoski departma, imenovan po reki Oise, ki teče skozenj.
Novo!!: Compiègne in Oise (departma) · Poglej več »
Oise (reka)
Oise (antična Isara) je 302 km dolga reka v Belgiji in severni Franciji, desni pritok Sene.
Novo!!: Compiègne in Oise (reka) · Poglej več »
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Novo!!: Compiègne in Oton II. · Poglej več »
Palais de la Cité
Palais de la Cité, ki je na otoku Île de la Cité na reki Seni v središču Pariza, je pomembna zgodovinska stavba, ki je bila rezidenca francoskih kraljev od 6.
Novo!!: Compiègne in Palais de la Cité · Poglej več »
Papež Klemen I.
Sveti Klemen I., rimski škof oziroma papež, mučenec in svetnik rimskokatoliške Cerkve, * ok. 50 po n. št., Rim, Italija, Rimsko cesarstvo † 23. november 99, Krim, Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Compiègne in Papež Klemen I. · Poglej več »
Philippe Pétain
Henri Philippe Benoni Omer Joseph Pétain, bolj znan kot Philippe Petain ali kar Maršal Petain, francoski general in častnik, * 24. april 1856, Cauchy-à-la-Tour, Pas-de-Calais, Francija, † 23. julij 1951, Île d'Yeu, Vendée, Francija.
Novo!!: Compiègne in Philippe Pétain · Poglej več »
Pierre d'Ailly
Pierre d'Ailly (latinsko Petrus Aliacensis, v Italiji znan kot Petrus de Alliaco), francoski teolog, kardinal in astrolog, * 1350, Compiègne, Francija, † 9. avgust 1420, Avignon.
Novo!!: Compiègne in Pierre d'Ailly · Poglej več »
Pipin I. Akvitanski
Pipin I. ali Pipin I. Akvitanski (francosko Pépin I d'Aquitaine) je bil kralj Akvitanije in vojvoda Maine, * 797, † 13. december 838.
Novo!!: Compiègne in Pipin I. Akvitanski · Poglej več »
Pipin Landenski
Pipin Landenski (francosko Pépin de Landen, nemško Pippin von Landen), znan tudi kot Pipin Starejši ali Pipin I., je bil frankovski majordom Avstrazije med vladavino merovinškega kralja Dagoberta I., od njegove smrti leta 639 do svoje smrti pa majordom kralja Sigiberta III., * okoli 580, † 27. februar 640.
Novo!!: Compiègne in Pipin Landenski · Poglej več »
Premirje 11. novembra 1918
Fotografija posneta po podpisu sporazuma, ki je končal prvo svetovno vojno. To se je zgodilo na vagonu Ferdinanda Focha v kraju Compiègne. Foch je drugi z desne, levo od njega pa je britanski predstavnik Sir Rosslyn Wemyss. Na desni je admiral George Hope. Premirje 11.
Novo!!: Compiègne in Premirje 11. novembra 1918 · Poglej več »
Premirje 22. junija 1940
Ferdinanda Focha pred začetkom pogajanj za premirje v Compiègnu v Franciji (21. junij 1940) Premirje 22.
Novo!!: Compiègne in Premirje 22. junija 1940 · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Compiègne in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Senlis
Senlis je naselje in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise.
Novo!!: Compiègne in Senlis · Poglej več »
Seznam mest v Franciji
To je seznam mest v Franciji, ki so imela ob popisu leta 1999 vsaj 20.000 prebivalcev.
Novo!!: Compiègne in Seznam mest v Franciji · Poglej več »
Seznam občin departmaja Oise
200px Seznam občin departmaja Oise zajema 693 občin.
Novo!!: Compiègne in Seznam občin departmaja Oise · Poglej več »
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Novo!!: Compiègne in Seznam rek v Evropi · Poglej več »
Suzanne Lenglen
Suzanne Rachel Flore Lenglen, francoska tenisačica, * 24. maj 1899, Compiègne, Francija, † 4. julij 1938, Pariz.
Novo!!: Compiègne in Suzanne Lenglen · Poglej več »
1153
1153 (MCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Compiègne in 1153 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Compiègne in 1940 · Poglej več »
