Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Celovško polje

Index Celovško polje

Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.

Kazalo

  1. 48 odnosi: Šenttomaž pri Celovcu, Štalenska gora, Žihpolje, Žitara vas, Žrelec, Čilberk, Bojan, Celovška kotlina, Celovec, Cerkev svetega Jakoba, Pokrče, Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu, Dolina (občina Grabštanj), Egidij, Franc Smodej, Galicija (Koroška), Geografija Avstrijske Koroške, Glina (reka), Gospa Sveta, Južna Koroška (Avstrija), Katja Sturm-Schnabl, Koroški Slovenci, Kotmara vas, Krištofova Gora, Krka, Avstrija (reka), Kurt Schuschnigg, Magnolija in tulipani, Mostič, Obir, Okraj Celovec-dežela, Ovčjak (razločitev), Partovca, Pavel Zdovc, Podgorje, Podjuna, Pokrajinska literatura, Pokrče, Polje, Rož, Romanje, Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev, Slovenska književnost, Sveta Ciril in Metod, Sveti Tomaž (razločitev), Tinje, Koroška, Tomaž Ogris, Tulipan, Vetrinj, Založba Drava.

Šenttomaž pri Celovcu

župnijska cerkev Šenttomaž pri Celovcu Šenttomaž pri Celovcu (narečno:, nem. St. Thomas am Zeiselberg) je vas, nekdanja samostojna istoimenska politična občina ter istoimenska župnija, hkrati je nekdanji sedež dveh pomembnih slovenskih ustanov v osrednje-severnem delu Celovškega polja v tržni občini Štalenska gora na avstrijskem južnem Koroškem severovzhodno od Celovca v političnem okraju Celovec-dežela.

Poglej Celovško polje in Šenttomaž pri Celovcu

Štalenska gora

Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.

Poglej Celovško polje in Štalenska gora

Žihpolje

Cerkev v Žihpoljah, v ozadju Karavanke Žihpolje Župnijska cerkev v Žihpoljah Notranjost župnijske cerkve Župnijska cerkev in farovž na Golšovem Pretnarjev križ/znamenje v Strančičah Stara cesarska uta - do leta 2009 Nova cesarska uta - od leta 2009 Dravo in z Glinjami v ozadju Cerkev Sv.

Poglej Celovško polje in Žihpolje

Žitara vas

Žitara vas je dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.

Poglej Celovško polje in Žitara vas

Žrelec

Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok.

Poglej Celovško polje in Žrelec

Čilberk

Grajska ruševina Čilberk, nem.

Poglej Celovško polje in Čilberk

Bojan

Bojan je moško osebno ime.

Poglej Celovško polje in Bojan

Celovška kotlina

Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.

Poglej Celovško polje in Celovška kotlina

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Celovško polje in Celovec

Cerkev svetega Jakoba, Pokrče

Župnijska cerkev Portal notranjost Rimsko-katolična župnijska cerkev Pokrče v istoimenski občini Pokrče je posvečena sv. Jakobu starejšemu (Jakobus major).

Poglej Celovško polje in Cerkev svetega Jakoba, Pokrče

Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu

Šentlovenc z obzidjem ''Slovo sv. Lovrenca'', naslikal Jakob Brollo s slovenskim napisom Podružnična cerkev Šentlovrenc pri Šenttomažu nad Celovcem (nem.: St. Lorenzen) spada pod faro Šenttomaž pri Čilberku / nad Celovcem oz.

Poglej Celovško polje in Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu

Dolina (občina Grabštanj)

Dolina, cerkev ob avtocesti A2, izvoz Grabštanj notranjost Dolina (tudi v nemščini uradno Dolina) je dvojezična vas v občini Grabštanj na Celovškem polju na avstrijskem Koroškem.

Poglej Celovško polje in Dolina (občina Grabštanj)

Egidij

Egidij je moško osebno ime.

Poglej Celovško polje in Egidij

Franc Smodej

Franc Smodej, slovenski duhovnik, politik in časnikar, * 17. november 1879, Šmartno v Rožni dolini, † 21. september 1949, Beograd.

Poglej Celovško polje in Franc Smodej

Galicija (Koroška)

Galicija je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.

Poglej Celovško polje in Galicija (Koroška)

Geografija Avstrijske Koroške

Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.

Poglej Celovško polje in Geografija Avstrijske Koroške

Glina (reka)

Glina v Celovcu Glina (nem.: Glan) je reka na avstrijskem Koroškem.

Poglej Celovško polje in Glina (reka)

Gospa Sveta

Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Celovško polje in Gospa Sveta

Južna Koroška (Avstrija)

Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.

Poglej Celovško polje in Južna Koroška (Avstrija)

Katja Sturm-Schnabl

Katja (Stanislawa Katharina) Sturm-Schnabl, slovenska jezikoslovka in literarna zgodovinarka, * 17. februar 1936, Svinča vas.

Poglej Celovško polje in Katja Sturm-Schnabl

Koroški Slovenci

Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.

Poglej Celovško polje in Koroški Slovenci

Kotmara vas

Kotmara vas (nemško: Köttmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Celovško polje in Kotmara vas

Krištofova Gora

Podružnična cerkev na Krištofovi Gori Krištofova Gora, slovensko lokalno narečno tudi samo Krištof, nemško Christofberg je višinska vasica in romarski kraj v občini Mostič v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem.

Poglej Celovško polje in Krištofova Gora

Krka, Avstrija (reka)

Krka (nemško Gurk) je 120 km dolga reka na avstrijskem Koroškem.

Poglej Celovško polje in Krka, Avstrija (reka)

Kurt Schuschnigg

Kurt Alois Josef Johann Schuschnigg, med 1898–1919 uradno tudi plemeniti von Schuschnigg, avstrijski politik in kancler koroško-slovenskega porekla, * 14. december 1897, Riva del Garda, Avstro-Ogrska, † 18. november 1977, Mutters, Tirolska.

Poglej Celovško polje in Kurt Schuschnigg

Magnolija in tulipani

Magnolija in tulipani je zbirka slovenske kratke proze avtorja Bojana-Ilije Schnabla.

Poglej Celovško polje in Magnolija in tulipani

Mostič

Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr.

Poglej Celovško polje in Mostič

Obir

Obir je gorski masiv v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem z najvišjim 2.139 m visokim Ojstrcem (nemško Hochobir).

Poglej Celovško polje in Obir

Okraj Celovec-dežela

Okraj Celovec-dežela (ali podeželje) (nemško Bezirk Klagenfurt-Land) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.

Poglej Celovško polje in Okraj Celovec-dežela

Ovčjak (razločitev)

Ovčjak je (mikro)toponim kakor tudi hidronim.

Poglej Celovško polje in Ovčjak (razločitev)

Partovca

Grad Partovca / Portendorf, Valvasor, Topographia archiducatus Carinhiae, 1688 Partovca pri Šenttomažu, (nemško Portendorf) je zgodovinsko naselje osrednje južne Koroške na Celovškem polju v občini Štalenska gora (stara občina Šenttomaž pri Celovcu) v Avstriji z nekdanjim gradom in kapelico iz leta 1185.

Poglej Celovško polje in Partovca

Pavel Zdovc

Pavel Zdovc, koroškoslovenski jezikoslovec in leksikograf * 25. julij 1933, Rinkole (nem. Rinkolach) pri Pliberku na avstrijskem Koroškem.

Poglej Celovško polje in Pavel Zdovc

Podgorje

Podgorje je krajevno ime več naselij.

Poglej Celovško polje in Podgorje

Podjuna

Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Celovško polje in Podjuna

Pokrajinska literatura

Pokrajinska literatura ali regionalna literatura izpostavlja pokrajino, v kateri se dogaja, s čimer omejuje svoj narativni značaj v korist lirskosti, folklornosti ali potopisnosti.

Poglej Celovško polje in Pokrajinska literatura

Pokrče

Pokrče (narečno) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Celovško polje in Pokrče

Polje

Polje je lahko.

Poglej Celovško polje in Polje

Rož

Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.

Poglej Celovško polje in Rož

Romanje

Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.

Poglej Celovško polje in Romanje

Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev

Ta kategorija zajema imena naselji in mest v Avstriji.

Poglej Celovško polje in Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev

Slovenska književnost

Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.

Poglej Celovško polje in Slovenska književnost

Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.

Poglej Celovško polje in Sveta Ciril in Metod

Sveti Tomaž (razločitev)

Sveti Tomaž je lahko.

Poglej Celovško polje in Sveti Tomaž (razločitev)

Tinje, Koroška

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Valentina Tinje (nemško Tainach) so gručasta vas, sedež nekdanje istoimenske politične občine, župnije in dekanije na vzhodnem robu Celovškega polja na dvojezičnem območju Avstrijske južne Koroške, 15 km vzhodno od Celovca v občini Velikovec.

Poglej Celovško polje in Tinje, Koroška

Tomaž Ogris

Tomaž Ogris, koroški publicist, * 1. oktober 1946, Kozje (Kossiach), Avstrija, Deluje kot pedagog, kulurni aktivist, publicist in urednik Mladega roda ter literarne revije Rastje.

Poglej Celovško polje in Tomaž Ogris

Tulipan

Tulipan (znanstveno ime Tulipa) je rod zelnatih trajnic s čebulico.

Poglej Celovško polje in Tulipan

Vetrinj

Samostan v Vetrinju Samostanska cerkev Vetrinj je naselje in trinajsti okraj Celovca, glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Celovško polje in Vetrinj

Založba Drava

Založba Drava (nemško Drava Verlag; uradno ime podjetja: Drava Verlags- und Druckgesellschaft m. b. H. / Založniška in tiskarska družba z o. j.) ima sedež v Celovcu ter ima priključeno tiskarno.

Poglej Celovško polje in Založba Drava