Kazalo
29 odnosi: Šentjurij ob Dolgem jezeru, Štalenska gora, Žihpolje, Baško jezero, Breg, Koroška, Celovško polje, Dolgo jezero, Drava, Geografija Avstrijske Koroške, Gospodje Holenburški, Gosposvetsko polje, Grebinj, Grebinjski Klošter, Gure, Klopinjsko jezero, Koroška železniška proga, Koroški plebiscit, Koroški Slovenci, Kotlina, Krške Alpe, Ljubelj, Miklavčevo, Možberk, Nockberge, Prevalje, Rož, Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev, Velikovec, Ziljska dolina.
Šentjurij ob Dolgem jezeru
Šentjurij ob Dolgem jezeru (nemško Sankt Georgen am Längsee) je naselje in občina v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem Samostan Sv. Jurija Grad Ostrovica Farna cerkev Sv. Petra pri Taggenbrunnu.
Poglej Celovška kotlina in Šentjurij ob Dolgem jezeru
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Celovška kotlina in Štalenska gora
Žihpolje
Cerkev v Žihpoljah, v ozadju Karavanke Žihpolje Župnijska cerkev v Žihpoljah Notranjost župnijske cerkve Župnijska cerkev in farovž na Golšovem Pretnarjev križ/znamenje v Strančičah Stara cesarska uta - do leta 2009 Nova cesarska uta - od leta 2009 Dravo in z Glinjami v ozadju Cerkev Sv.
Poglej Celovška kotlina in Žihpolje
Baško jezero
Baško jezero (nemško Faaker See) je ledeniško jezero v južnem delu Celovške kotline na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Celovška kotlina in Baško jezero
Breg, Koroška
Breg (nemško Frög) je naselje s slovenskim prebivalstvom v Rožu, v južnem delu Celovške kotline na nadmorski višini 475 mnm, 12 km jugovzhodno od Beljaka.
Poglej Celovška kotlina in Breg, Koroška
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Poglej Celovška kotlina in Celovško polje
Dolgo jezero
Dolgo jezero (nemško in v Avstriji imenovano Längsee) je ledeniško jezero, na nadmorski višini 550 mnm, na severu Celovške kotline v okraju Šentvid ob Glini na Koroškem v Avstriji.
Poglej Celovška kotlina in Dolgo jezero
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Celovška kotlina in Drava
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Celovška kotlina in Geografija Avstrijske Koroške
Gospodje Holenburški
Pečat gospodov Holenburških na Koroškem leta 1238 Gospodje Holenburški (tudi von Holenburg, Hollenburger) je bil rod koroških plemičev, ki je deloval po 12.
Poglej Celovška kotlina in Gospodje Holenburški
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Poglej Celovška kotlina in Gosposvetsko polje
Grebinj
za drug kraj s podobnim imenom glej Slovenj Grebinj (nem. Deutsch-Griffen), okraj Šentvid ob Glini Grebinj (nemško Griffen) je občina in naselje v vzhodnem delu Celovške kotline ob cesti Celovec - Volšperk (Wolfsberg).
Poglej Celovška kotlina in Grebinj
Grebinjski Klošter
Grebinjski Klošter (nemško Stift Griffen) je utrjen kompleks z romansko in gotizirano staro župnijsko cerkvijo, ki se nahaja zahodno od Grebinja v Celovški kotlini.
Poglej Celovška kotlina in Grebinjski Klošter
Gure
* Gure (nemško Sattnitz) je skoraj 40 km dolga gričevnata in hribovita pokrajina, na nadmorski višini 800 do 900 m, ki se razprostira med dolino Drave in Vrbskim podoljem, v južnem delu Celovške kotline na Koroškem.
Poglej Celovška kotlina in Gure
Klopinjsko jezero
Klopinjsko jezero je jezero na avstrijskem Koroškem, jugo-vzhodno od Velikovca, v občini Škocjan v Podjuni.
Poglej Celovška kotlina in Klopinjsko jezero
Koroška železniška proga
Koroška železniška proga je regionalna, enotirna, neelektrificirana proga, ki je bila zgrajena med letoma 1857 in 1863 ter je med seboj povezala kraje in hkrati ustvarila povezave z že obstoječimi progami znotraj takratnega Avstro-Ogrskega cesarstva.
Poglej Celovška kotlina in Koroška železniška proga
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Poglej Celovška kotlina in Koroški plebiscit
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Celovška kotlina in Koroški Slovenci
Kotlina
Kotlina je nižji svet, ki je z večine strani obdan z nižjimi in višjimi vzpetinami.
Poglej Celovška kotlina in Kotlina
Krške Alpe
Krške Alpe (nemško Gurktaler Alpen oz. Nockberge) so gorstvo v centralnih vzhodnih Alpah na avstrijskem Koroškem.
Poglej Celovška kotlina in Krške Alpe
Ljubelj
Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.
Poglej Celovška kotlina in Ljubelj
Miklavčevo
Miklavčevo (nemško Miklauzhof) je zaselek, ki leži na nadmorski višini 512 mnm, okoli 1,5 km pred Žitaro vasjo ob glavni cesti Železna Kapla - Velikovec v Podjuni Celovški kotlini.
Poglej Celovška kotlina in Miklavčevo
Možberk
Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Celovška kotlina in Možberk
Nockberge
Königsstuhl v pogorju Nockberge, Avstrija Nockberge (redkeje Nockgebirge) je najzahodnejše in najvišje gorovje v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) in se razprostira po delu Koroške, Salzburške in Štajerske.
Poglej Celovška kotlina in Nockberge
Prevalje
Prevalje so mesto s 4.600 prebivalci v Mežiški dolini na severu Slovenije, središče Občine Prevalje, ki leži na mestu, kjer reka Meža priteče iz ozke soseske in se dolina razširi.
Poglej Celovška kotlina in Prevalje
Rož
Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.
Poglej Celovška kotlina in Rož
Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Ta kategorija zajema imena naselji in mest v Avstriji.
Poglej Celovška kotlina in Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Poglej Celovška kotlina in Velikovec
Ziljska dolina
Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².
Poglej Celovška kotlina in Ziljska dolina