Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Uporabi AI

Kazalo

1. 376 odnosi: Abelova grupa, Abstraktni politop, Al-Bagdadi, Algebrska struktura, Algebrsko število, Alikvotno zaporedje, Andrew John Wiles, Arhimed, Arhimedska spirala, Arithmetica, Aritmetična funkcija, Aritmetika, Atom, Avtomorfizem, Šestdesetiški številski sistem, Šnireljmanova gostota, Štefan Znám, Število, Število alef, Število bet, Število Markova, Število praštevil, Število Sierpińskega, Številska premica, Številski sistem, Števka, Števna množica, Babilonska matematika, Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Barvni naboj, Bellova vrsta, Bernard Frénicle de Bessy, Bernoullijevo število, Bertrandova domneva, Besslova funkcija, Bhaskara, Binomski koeficient, Bozon, Brahmagupta, Brahmaguptova enakost, Brouwerjev izrek o negibni točki, Cantorjev diagonalni dokaz, Cantorjevo število, Carl Friedrich Gauss, Carmichaelovo število, Cartanova matrika, Casimirjev pojav, Catalanovo število, Celi del, Celoštevilska matrika, ... Razširi indeks (326 več) » « Shrink indeks

Abelova grupa

Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.

Poglej Celo število in Abelova grupa

Abstraktni politop

Kot abstraktni politopi so vsi prikazani štirikotniki enaki. Abstraktni politop je v matematiki struktura – algebrska delno urejena množica, ki se obravnava kot kombinatorična oblika običajnega politopa, če se zanemari mnogo njegovih geometrijskih značilnosti kot so koti, dolžine robov itd.

Poglej Celo število in Abstraktni politop

Al-Bagdadi

Abu Mansur ibn Tahir al-Bagdadi, arabski matematik, * 980, Bagdad, Irak, † 1037.

Poglej Celo število in Al-Bagdadi

Algebrska struktura

Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.

Poglej Celo število in Algebrska struktura

Algebrsko število

Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.

Poglej Celo število in Algebrsko število

Alikvotno zaporedje

Alikvotno zaporedje je v matematiki rekurzivno zaporedje števil, kjer je vsota pravih deliteljev vsakega števila enaka naslednjemu številu v zaporedju.

Poglej Celo število in Alikvotno zaporedje

Andrew John Wiles

Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.

Poglej Celo število in Andrew John Wiles

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Celo število in Arhimed

Arhimedska spirala

Arhimedska spirala oziroma vse arhimedske spirale imajo v polarnih koordinatah enačbo: kjer je.

Poglej Celo število in Arhimedska spirala

Arithmetica

Bachet de Méziriac Arithmetica (Aritmetika) je starogrška knjiga oziroma zbirka algebrskih problemov.

Poglej Celo število in Arithmetica

Aritmetična funkcija

Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.

Poglej Celo število in Aritmetična funkcija

Aritmetika

Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.

Poglej Celo število in Aritmetika

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Celo število in Atom

Avtomorfizem

Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.

Poglej Celo število in Avtomorfizem

Šestdesetiški številski sistem

Šestdesetíški ali seksagezimálni števílski sistém je številski sistem z osnovo 60.

Poglej Celo število in Šestdesetiški številski sistem

Šnireljmanova gostota

Šnireljmanova gostota (tudi gostota zaporedja) zaporedja v matematiki pove, kako »gosto« je to zaporedje.

Poglej Celo število in Šnireljmanova gostota

Štefan Znám

Štefan Znám, slovaški matematik, * 9. februar 1936, vas Veľký Blh, Češkoslovaška (sedaj Slovaška), † 17. julij 1993, Bratislava, Slovaška.

Poglej Celo število in Štefan Znám

Število

kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.

Poglej Celo število in Število

Število alef

množico. Število alef se v teoriji množic imenujejo števila v zaporedju števil, ki predstavljajo kardinalnosti neskončnih množic.

Poglej Celo število in Število alef

Število bet

Število bet se uporablja na podoben način kot število alef.

Poglej Celo število in Število bet

Število Markova

Števílo Markova je v teoriji števil pozitivno celo število x, y ali z, ki je ena od rešitev kvadratne diofantske enačbe Markova: Prva števila Markova so: dvojiškem drevesu. in predstavljajo koordinate markovskih trojic: Števila se imenujejo po Andreju Andrejeviču Markovu starejšem.

Poglej Celo število in Število Markova

Število praštevil

Števílo práštevíl je v matematiki nemultiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega realnega števila x\,, ki se jo označi s \pi (x)\,, in da število praštevil, ki ne presegajo x\,.

Poglej Celo število in Število praštevil

Število Sierpińskega

Število Sierpińskega je v teoriji števil takšno liho naravno število k, da je število oblike sestavljeno za vsa naravna števila n (n > 0).

Poglej Celo število in Število Sierpińskega

Številska premica

Številska premica (tudi realna premica, številska os ali realna os) je geometijska ponazoritev realnih števil.

Poglej Celo število in Številska premica

Številski sistem

Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.

Poglej Celo število in Številski sistem

Števka

hindujsko-arabskega številskega sestava, razporejenih po vrednosti Štévka ali (števílčna) cífra je v matematiki in računalništvu znamenje za števila 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9.

Poglej Celo število in Števka

Števna množica

Štévna mnóžica (ali točneje štévno neskônčna množica) je v matematiki poimenovanje za množico, ki ima enako število elementov kot množica naravnih števil.

Poglej Celo število in Števna množica

Babilonska matematika

kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.

Poglej Celo število in Babilonska matematika

Bailey-Borwein-Plouffejeva formula

Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, oziroma formula BBP, je v matematiki formula za računanje števila π, ki jo je leta 1995 odkril kanadski matematik Simon Plouffe.

Poglej Celo število in Bailey-Borwein-Plouffejeva formula

Barvni naboj

Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) značilnost kvarkov in gluonov (zanje je značilna močna interakcija).

Poglej Celo število in Barvni naboj

Bellova vrsta

Bellova vrsta je v matematiki formalna potenčna vrsta, s katero se proučujejo značilnosti aritmetičnih funkcij.

Poglej Celo število in Bellova vrsta

Bernard Frénicle de Bessy

Bernard Frénicle de Bessy, francoski matematik, * okoli 1605, Pariz, Francija, † 17. januar 1675, Pariz.

Poglej Celo število in Bernard Frénicle de Bessy

Bernoullijevo število

Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.

Poglej Celo število in Bernoullijevo število

Bertrandova domneva

Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.

Poglej Celo število in Bertrandova domneva

Besslova funkcija

Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.

Poglej Celo število in Besslova funkcija

Bhaskara

Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.

Poglej Celo število in Bhaskara

Binomski koeficient

Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.

Poglej Celo število in Binomski koeficient

Bozon

Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.

Poglej Celo število in Bozon

Brahmagupta

Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.

Poglej Celo število in Brahmagupta

Brahmaguptova enakost

Brahmaguptova enakost (tudi Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost, oziroma Fibonaccijeva enakost) v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota dveh popolnih kvadratov, tudi sam vsota dveh kvadratov.

Poglej Celo število in Brahmaguptova enakost

Brouwerjev izrek o negibni točki

Brouwerjev izrek o negibni točki, imenovan po nizozemskem matematiku L. E. J. Brouwerju, je matematični izrek, ki trdi, da ima vsaka zvezna funkcija f z zaprte enotske sfere B n nase negibno točko; tj.

Poglej Celo število in Brouwerjev izrek o negibni točki

Cantorjev diagonalni dokaz

Cantorjev diagonalni dokaz je matematični dokaz, s katerim je Georg Ferdinand Cantor leta 1877 pokazal, da realnih števil ni števno neskončno.

Poglej Celo število in Cantorjev diagonalni dokaz

Cantorjevo število

Cantorjevo števílo (tudi Catalan-Mersennovo število) je v matematiki pozitivno celo število oblike: Eugène Charles Catalan je leta 1876 po Lucasovem odkritju praštevilskosti petega Cantorjevega števila c_ opazil, da so Cantorjeva števila med Mersennovimi števili, ki tvorijo Catalanovo zaporedje: vsa praštevila.

Poglej Celo število in Cantorjevo število

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Celo število in Carl Friedrich Gauss

Carmichaelovo število

Carmichaelova števila so v teoriji števil sestavljena pozitivna cela števila n za katera velja kongruenca: za vsa cela števila a, ki so n tuja (glej modularna aritmetika).

Poglej Celo število in Carmichaelovo število

Cartanova matrika

Cartanova matrika je v matematiki kvadratna matrika, ki ima celoštevilčne elemente (glej definicijo).

Poglej Celo število in Cartanova matrika

Casimirjev pojav

Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.

Poglej Celo število in Casimirjev pojav

Catalanovo število

Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.

Poglej Celo število in Catalanovo število

Celi del

Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.

Poglej Celo število in Celi del

Celoštevilska matrika

Celoštevilska matrika je matrika, ki ima za elemente cela štavila.

Poglej Celo število in Celoštevilska matrika

Celoštevilski graf

Celoštevilski graf (tudi integralni graf) je v teoriji grafov graf katerega spekter je v celoti sestavljen iz celih števil.

Poglej Celo število in Celoštevilski graf

Celoštevilski trikotnik

cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.

Poglej Celo število in Celoštevilski trikotnik

Celoštevilsko zaporedje

Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.

Poglej Celo število in Celoštevilsko zaporedje

Charles Hermite

Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.

Poglej Celo število in Charles Hermite

Collatzeva domneva

Collatzeva domneva je v matematiki nerešena domneva.

Poglej Celo število in Collatzeva domneva

Conwayjevo zaporedje

Conwayjevo zaporédje (tudi zaporedje poglej in povej) je v matematiki celoštevilsko zaporedje, katerega prvi členi so: Da se tvori člen zaporedja iz predhodnega člena, se odbere števke predhodnega člena in prešteje število števk v skupinah iste števke.

Poglej Celo število in Conwayjevo zaporedje

De Moivreova formula

De Moivreova fórmula (tudi Moivreova ~) je v matematiki formula, po kateri za vsako kompleksno število (in posebej za vsako realno število) x in za vsako celo število n velja: Imenuje se po francoskem matematiku Abrahamu de Moivreu, Newtonovem prijatelju, ki jo je odkril leta 1707 in objavil leta 1722.

Poglej Celo število in De Moivreova formula

Decimalno ločilo

podatki niso na voljo Decimálno ločílo je v matematiki znak, ki ločuje enice od desetin.

Poglej Celo število in Decimalno ločilo

Delitelj

Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.

Poglej Celo število in Delitelj

Delitelj niča

Delitelj niča je v abstraktni algebri neničelen element a \, kolobarja tako, da velja za neničelen element b \, ab.

Poglej Celo število in Delitelj niča

Deljenje

\frac 20 4.

Poglej Celo število in Deljenje

Deljenje z ničlo

Funkcija y.

Poglej Celo število in Deljenje z ničlo

Deljivost brez kvadrata

Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.

Poglej Celo število in Deljivost brez kvadrata

Diofant

Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.

Poglej Celo število in Diofant

Diofantska enačba

Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.

Poglej Celo število in Diofantska enačba

Dirichletova funkcija eta

language.

Poglej Celo število in Dirichletova funkcija eta

Dirichletova funkcija lambda

Dirichletova funkcija lambda \lambda(s)\, je v matematiki specialna funkcija definirana kot Dirichletova L-vsota:.

Poglej Celo število in Dirichletova funkcija lambda

Diskretna matematika

Diskretna matematika je področje matematike, ki proučuje diskretne strukture.

Poglej Celo število in Diskretna matematika

Dokaz s protislovjem

Dokàz s protislóvjem je vrsta logičnega argumenta, kjer se za potrebe argumenta privzame neko predpostavko T kot pravilno in s sklepanjem iz te trditve in drugih že dokazanih trditev in aksiomov pride do protislovnega rezultata, iz česar se lahko sklepa, da je predpostavka T nujno logično napačna.

Poglej Celo število in Dokaz s protislovjem

Domneva Bunjakovskega

Domneva Bunjakovskega, ki jo je leta 1857 postavil ruski matematik Viktor Jakovljevič Bunjakovski, trdi, da nerazcepni polinom stopnje 2 ali več s celoštevilskimi koeficienti za naravne argumente tvori ali neskončno mnogo števil z največjim skupnim deliteljem (gcd), ki presega enoto, ali pa neskončno mnogo praštevil.

Poglej Celo število in Domneva Bunjakovskega

Dvojiški logaritem

Graf funkcije dvojiški logaritem \operatornamelb x \,; \, 0 Dvojiški logaritem (ali binarni logaritem) je v matematiki logaritem z osnovo 2 (dvojiška osnova).

Poglej Celo število in Dvojiški logaritem

Dvojno Mersennovo število

Dvojno Mersennovo število je v matematiki Mersennovo število oblike: kjer je p eksponent Mersennovih praštevil.

Poglej Celo število in Dvojno Mersennovo število

E (matematična konstanta)

rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.

Poglej Celo število in E (matematična konstanta)

Ekvivalenčna relacija

Ekvivalenčna relacija v matematiki je dvočlena relacija ~ (včasih označena tudi kot R) v množici A, če veljajo za poljubne elemente a, b in c množice značilnosti.

Poglej Celo število in Ekvivalenčna relacija

Emanuel Lasker

‎ Emanuel Lasker, nemški šahist, matematik in filozof, * 24. december 1868, Berlinchen, Brandenburška (sedaj Barlinek, Poljska), † 11. januar 1941, New York, New York, ZDA.

Poglej Celo število in Emanuel Lasker

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Poglej Celo število in Enačba

Enakokotni mnogokotnik

kvadrat) je edini enakokotni štirikotnik z notranjim kotom \alpha.

Poglej Celo število in Enakokotni mnogokotnik

Engelov razvoj

Engelov razvoj pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil \, da velja: Racionalna števila imajo končni Engelov razvoj, iracionalna pa neskončnega.

Poglej Celo število in Engelov razvoj

Eniški številski sistem

Eníški (unárni) števílski sistém je številski sistem, kjer so naravna števila predstavljena z združevanjem poljubno izbranega znaka (simbola) (npr. navpične črte |). Število n je tako predstavljeno z n ponovitvami znaka: Večja števila lahko zaradi preglednosti združujemo v skupine po pet.

Poglej Celo število in Eniški številski sistem

Enotska funkcija

Enótska fúnkcija je v teoriji števil popolnoma multiplikativna funkcija pozitivnih celih števil definirana kot: Funkcija se imenuje enotska, ker je nevtralni element za Dirichletovo konvolucijo.

Poglej Celo število in Enotska funkcija

Enotski ulomek

Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.

Poglej Celo število in Enotski ulomek

Epicikloida

Krivulja v rdeči barvi je epicikloida, ki nastane pri spremljanju gibanja izbrane točke na manjšem krogu s polmerom r.

Poglej Celo število in Epicikloida

Erdős-Kacev izrek

Erdős-Kacev izrek v teoriji števil, znan tudi kot osnovni izrek verjetnostne teorije števil, je izrek, ki pravi, da, če je \omega(n)\, število različnih prafaktorjev števila n\,, potem je prosto rečeno verjetnostna porazdelitev: standardna normalna porazdelitev.

Poglej Celo število in Erdős-Kacev izrek

Erdős-Strausova domneva

Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.

Poglej Celo število in Erdős-Strausova domneva

Euler-Maclaurinova formula

Euler-Maclaurinova formula je v matematiki formula za razliko med integralom in tesno povezano vsoto.

Poglej Celo število in Euler-Maclaurinova formula

Eulerjeva domneva

Eulerjeva domneva je v matematiki napačna domneva, povezana s Fermatovim velikim izrekom, ki jo je leta 1769 postavil Leonhard Euler.

Poglej Celo število in Eulerjeva domneva

Eulerjeva enačba četrte stopnje

Eulerjeva enáčba četŕte stôpnje je v teoriji števil problem, ki ga je leta 1772 predlagal Leonhard Euler.

Poglej Celo število in Eulerjeva enačba četrte stopnje

Eulerjeva funkcija fi

Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.

Poglej Celo število in Eulerjeva funkcija fi

Eulerjevo število

Eulerjeva števíla so v matematiki členi zaporedja En celih števil, razvitega s Taylorjevo vrsto: kjer je \operatorname\,t hiperbolični kosinus, oziroma z: kjer je E_(x) Eulerjev polinom, ali z: Prva Eulerjeva števila so: \end Nekateri avtorji štejejo tudi lihe indekse, ki so vsi enaki nič, sodi pa izmenično pozitivni ali negativni.

Poglej Celo število in Eulerjevo število

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Celo število in Evdoks

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Poglej Celo število in Evklid

Evklid-Eulerjev izrek

Evklid-Eulerjev izrek je v matematiki izrek, ki povezuje popolna števila z Mersennovimi praštevili.

Poglej Celo število in Evklid-Eulerjev izrek

Evklidov algoritem

Evklídov algorítem je postopek, s katerim se določi največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov.

Poglej Celo število in Evklidov algoritem

Evklidova lema

Evklidova lema je v osnovni teoriji števil pomembna lema, ki se nanaša na deljivost in praštevila.

Poglej Celo število in Evklidova lema

Evklidovo število

Evklidova števila so v matematiki cela števila oblike En.

Poglej Celo število in Evklidovo število

Evklidski prostor

Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.

Poglej Celo število in Evklidski prostor

Fakulteta (funkcija)

Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.

Poglej Celo število in Fakulteta (funkcija)

Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku

pitagorejske trojice, d.

Poglej Celo število in Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku

Fermatov mali izrek

Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p.

Poglej Celo število in Fermatov mali izrek

Fermatov veliki izrek

Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.

Poglej Celo število in Fermatov veliki izrek

Fermatovo praštevilo

Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.

Poglej Celo število in Fermatovo praštevilo

Fermion

Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.

Poglej Celo število in Fermion

Fibonaccijevo število

Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.

Poglej Celo število in Fibonaccijevo število

Fiksna vejica

V računalništvu je predstavitev števil v fiksni vejici zapis števila, ki se deli na dva dela.

Poglej Celo število in Fiksna vejica

Fokovo stanje

Fókovo stánje je poljubno stanje Fokovega prostora z dobro določenim številom delcev v vsakem stanju.

Poglej Celo število in Fokovo stanje

Fordov krog

premice in sosednjih krogov. Ulomki z istim imenovalcem imajo kroge iste velikosti. Fordov krog je v matematiki krog s središčem v (p/q, 1/(2q2)) in polmerom 1/(2q2), kjer je p/q okrajšani ulomek - ulomek, kjer sta p in q tuji celi števili.

Poglej Celo število in Fordov krog

Fractint

MS Windows (Winfract 18.21.) FractInt je brezplačni odprtokodni računalniški programski paket, ki zna upodabljati in prikazovati več vrst fraktalov.

Poglej Celo število in Fractint

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Celo število in Friedrich Wilhelm Bessel

Funkcija digama

Graf funkcije \psi(x), \ (-5 \le x \le 10) argumenta. Funkcija digama je v matematiki specialna funkcija določena kot logaritemski odvod funkcije Γ: Označuje se z grškima črkama, veliko črko digama (Ϝ) in pogosteje z malo ali veliko črko psi (ψ, Ψ), ali pa tudi kot \psi_, oziroma \psi^.

Poglej Celo število in Funkcija digama

Funkcija gama

realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.

Poglej Celo število in Funkcija gama

Funkcijska enačba

Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.

Poglej Celo število in Funkcijska enačba

Gaussov problem o krogu

Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.

Poglej Celo število in Gaussov problem o krogu

Gaussovo praštevilo

kompleksni ravnini Gaussovo práštevílo je praštevilo oblike 2n+1, kjer je n kakšna celoštevilčna potenca z osnovo 2.

Poglej Celo število in Gaussovo praštevilo

Georg Ferdinand Cantor

Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Celo število in Georg Ferdinand Cantor

Gerolamo Cardano

Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.

Poglej Celo število in Gerolamo Cardano

Goligon

Zgled enostavnega 8-stranskega goligona. Goligon je poljubni mnogokotnik s pravimi koti.

Poglej Celo število in Goligon

Grupa

Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.

Poglej Celo število in Grupa

Hadron

Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.

Poglej Celo število in Hadron

Harmonična vrsta

Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.

Poglej Celo število in Harmonična vrsta

Harshadovo število

Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.

Poglej Celo število in Harshadovo število

Hücklovo pravilo

Benzen, najznačilnejša aromatska spojina s šestimi (4''n'' + 2, ''n'' .

Poglej Celo število in Hücklovo pravilo

Heegnerjevo število

Heegnerjevo število je v teoriji števil takšno celo število deljivo brez kvadrata d, da je razredno število h(-d) \, imaginarnega kvadratnega obsega \mathbb(\sqrt) \, enako 1, oziroma, da ima njegov kolobar celih števil enolični razcep v obliki a+b \sqrt \,.

Poglej Celo število in Heegnerjevo število

Henry John Stephen Smith

Henry John Stephen Smith, FRS, irski matematik, * 2. november 1826, Dublin, Irska, † 9. februar 1883, Oxford, Anglija.

Poglej Celo število in Henry John Stephen Smith

Hermitov problem

Hermitov problem je v matematiki odprti problem, ki ga je leta 1848 postavil Charles Hermite.

Poglej Celo število in Hermitov problem

Heronova formula

Trikotnik s stranicami ''a'', ''b'' in ''c'' Heronova formula (tudi Heronova enačba ali Heronov obrazec) je v ravninski geometriji formula za računanje ploščine trikotnika s podanimi stranicami, brez uporabe velikosti kotov.

Poglej Celo število in Heronova formula

Heronski trikotnik

Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.

Poglej Celo število in Heronski trikotnik

Hessov zakon

Germain Henri Hess (German Ivanovič Gess) (1802-1850) Hessov zákon je eden od osnovnih zakonov termodinamike.

Poglej Celo število in Hessov zakon

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Celo število in Hiparh

Hipergeometrična funkcija

(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.

Poglej Celo število in Hipergeometrična funkcija

Hoffman-Singletonov graf

Hoffman-Singletonov graf. Podgraf z modrimi povezavami je vsota desetih petkotnikov. Hoffman-Singletonov graf je v teoriji grafov 7-regularni neusmerjeni graf s 50 točkami in 175 povezavami.

Poglej Celo število in Hoffman-Singletonov graf

Ideal (teorija kolobarjev)

Ideal (tudi ideal kolobarja) je v teoriji kolobarjev posebna podmnožica kolobarjev.

Poglej Celo število in Ideal (teorija kolobarjev)

Iracionalno število

Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.

Poglej Celo število in Iracionalno število

Izomorfizem grafov

Izomorfízem gráfov G in H je v teoriji grafov takšna bijektivna preslikava med množico točk G in H: da sta poljubni dve točki u in v grafa G sosednji v G, če in samo če sta ƒ(u) in ƒ(v) sosednji v H. Ta vrsta bijektivne preslikave se običajno opiše kot »bijektivna preslikava, ki ohranja točke« v soglasju s splošno predstavo o izomorfizmu kot bijektivni preslikavi, ki ohranja strukturo.

Poglej Celo število in Izomorfizem grafov

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.

Poglej Celo število in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

John Horton Conway

igri življenja John Horton Conway, FRS, angleški matematik, * 26. december 1937, Liverpool, Anglija, † 11. april 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Celo število in John Horton Conway

John Pell

John Pell, angleški matematik, * 1. marec 1611, Southwick, grofija Sussex, Anglija, † 12. december 1685, London.

Poglej Celo število in John Pell

John Wallis

John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.

Poglej Celo število in John Wallis

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Poglej Celo število in Joseph-Louis de Lagrange

Julius Wilhelm Richard Dedekind

Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.

Poglej Celo število in Julius Wilhelm Richard Dedekind

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Celo število in Jurij Vega

Kaprekarjevo število

Kaprékarjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število, za katerega lahko v dani osnovi števke njegovega kvadrata razdelimo na dve števili z enakim številom števk, kot jih ima število, pri čemer je vsota novih števil enaka številu samemu.

Poglej Celo število in Kaprekarjevo število

Kardinalnost

Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.

Poglej Celo število in Kardinalnost

Ken Ono

Ken Ono, ameriški matematik, * 20. marec 1968.

Poglej Celo število in Ken Ono

Kidinu

Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.

Poglej Celo število in Kidinu

Kitajski izrek o ostankih

Kitajski izrek o ostankih govori o kongruencah v teoriji števil in njihovih posplošitvah v abstraktni algebri.

Poglej Celo število in Kitajski izrek o ostankih

Klinasto število

Klinasto število je pozitivno celo število, ki ima natanko tri različne prafaktorje.

Poglej Celo število in Klinasto število

Knödlovo število

Knödlovo število je v teoriji števil za dano naravno število n sestavljeno število m z lastnostjo, da za vsak i i^ \equiv 1 \mod m \;.

Poglej Celo število in Knödlovo število

Knuthova notacija

V matematiki je Knuthova gornjepuščična notacija metoda zapisovanja zelo velikih celih števil.

Poglej Celo število in Knuthova notacija

Kolobar (algebra)

Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.

Poglej Celo število in Kolobar (algebra)

Kompleksni logaritem

kompleksnih vrednosti. Kompleksni logaritem je v kompleksni analizi obratna funkcija kompleksne eksponentne funkcije, podobno kot je naravni logaritem \ln x\, obrat realne eksponentne funkcije e^\,.

Poglej Celo število in Kompleksni logaritem

Komplement množice

Vennov diagram komplementa množice ''A''A^c~~.

Poglej Celo število in Komplement množice

Komutativni monoid

Komutativni monoid je polgrupa z nevtralnim elementom (identiteto).

Poglej Celo število in Komutativni monoid

Končna množica

Kônčna mnóžica je v matematiki množica s končnim številom elementov.

Poglej Celo število in Končna množica

Konstanta omega

Konstanta omega je matematična konstanta določena kot: Je vrednost \operatorname_(1): kjer je \operatorname_ Lambertova funkcija W za realne argumente, ki je rešitev enačbe: oziroma: Ime konstante izhaja iz drugega imena za Lambertovo funkcijo W, funkcije Ω.

Poglej Celo število in Konstanta omega

Kravčukove matrike

Kravčukove matrike so v matematiki matrike, katerih elementi so vrednosti Kravčukovih polinomov v nenegativnih celih točkah.

Poglej Celo število in Kravčukove matrike

Kroneckerjeva delta

Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.

Poglej Celo število in Kroneckerjeva delta

Kubični graf

Petersenov graf je kubični graf graf napeljav) je zgled bikubičnega grafa Kúbični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 3 in je tako 3-regularni graf.

Poglej Celo število in Kubični graf

Kvadrat

Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.

Poglej Celo število in Kvadrat

Kvadratni koren števila 3

Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.

Poglej Celo število in Kvadratni koren števila 3

Kvadratno število

Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.

Poglej Celo število in Kvadratno število

Kvadratno iracionalno število

Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.

Poglej Celo število in Kvadratno iracionalno število

Kvadratno piramidno število

Piramida topovskih krogel v strasbourškem muzeju. Število vseh krogel skupaj je 5. piramidno število, ki ga izračunamo kot 1^2 + 2^2 + 3^2 + 4^2 + 5^2.

Poglej Celo število in Kvadratno piramidno število

Kvazidelec

Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.

Poglej Celo število in Kvazidelec

L-funkcija

2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.

Poglej Celo število in L-funkcija

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Poglej Celo število in Lagrangeeva točka

Lagrangeevo število

Lagrangeeva števila so v matematiki zaporedja števil, ki se pojavljajo v mejah pri aproksimaciji iracionalnih števil z racionalnimi števili.

Poglej Celo število in Lagrangeevo število

Lambertova vrsta

Lambertova vŕsta je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil neskončna vrsta oblike: Imenuje se po švicarskem matematiku, fiziku, astronomu in filozofu Johannu Heinrichu Lambertu.

Poglej Celo število in Lambertova vrsta

Landauovi problemi

Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.

Poglej Celo število in Landauovi problemi

Laplaceova resonanca

Ia konjunkciji Laplaceova resonánca je v nebesni mehaniki vrsta orbitalne resonance v kateri imajo tri ali več teles takšne obhodne dobe, ki jih lahko izrazimo kot razmerje celih števil (primer: 2: 4: 5).

Poglej Celo število in Laplaceova resonanca

Legendrov simbol

Legendrov simból je v teoriji števil simbol, ki se uporablja pri faktorizaciji in kvadratnih ostankih.

Poglej Celo število in Legendrov simbol

Legendrova domneva

Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p.

Poglej Celo število in Legendrova domneva

Legendrova funkcija hi

Legendrova funkcija hi (običajna označba \chi_ (z)\) je v matematiki specialna funkcija katere Taylorjeva vrsta je tudi Dirichletova vrsta.

Poglej Celo število in Legendrova funkcija hi

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Celo število in Leonhard Euler

Lepton

Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.

Poglej Celo število in Lepton

Limita zaporedja

Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.

Poglej Celo število in Limita zaporedja

Liouvillova funkcija

Liouvillova funkcija (običajna označba \lambda (n)\) je v teoriji števil pomembna aritmetična funkcija.

Poglej Celo število in Liouvillova funkcija

Ločitev spina in naboja

Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).

Poglej Celo število in Ločitev spina in naboja

Louis Joel Mordell

Louis Joel Mordell, FRS, ameriško-britanski matematik, * 28. januar 1888, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 12. marec 1972, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Celo število in Louis Joel Mordell

Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie

Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.

Poglej Celo število in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie

Lymanova serija

Lymanova serija Lymanova serija je ena izmed skupin spektralnih črt v ultravijoličnem delu emisijskega spektra vodikovega atoma.

Poglej Celo število in Lymanova serija

Magična konstanta

Mágična konstánta ali tudi mágična vsôta magičnega kvadrata je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu in (glavni) diagonali magičnega kvadrata.

Poglej Celo število in Magična konstanta

Magični kvadrat

Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.

Poglej Celo število in Magični kvadrat

Mark Kac

Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.

Poglej Celo število in Mark Kac

Masno število

Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.

Poglej Celo število in Masno število

Matematična struktura

Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.

Poglej Celo število in Matematična struktura

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Celo število in Matematika

Maurerjeva vrtnica

Maurerjeva vrtnica z ''n''.

Poglej Celo število in Maurerjeva vrtnica

Meissel-Mertensova konstanta

praštevil Meissel-Mertensova konstanta je matematična konstanta iz teorije števil.

Poglej Celo število in Meissel-Mertensova konstanta

Mera (matematika)

prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

Poglej Celo število in Mera (matematika)

Mera iracionalnosti

Mera iracionalnosti (eksponent iracionalnosti, aproksimacijski eksponent ali Liouville-Rothova konstanta) realnega števila x je v teoriji števil mera kako »dobri« racionalni približki zanj obstajajo.

Poglej Celo število in Mera iracionalnosti

Meton

Meton (Méton hó Atenaíos), starogrški astronom, matematik, geometer in inženir * okoli 470 pr. n. št. Atene, † okoli 400 pr. n. št.

Poglej Celo število in Meton

Michael Stifel

Naslovnica Stiflovega dela ''Ein Rechen Büchlin Vom EndChrist...'', Wittenberg 1532 225. stran Stiflovega dela ''Arithmetica Integra'', Nürnberg 1544 Michael Stifel (tudi Stiefel, Styfel, Stieffel, latinizirano Michaelis Stifelius), nemški menih, teolog, matematik in reformator, * 1487, Esslingen, Nemčija, † 19.

Poglej Celo število in Michael Stifel

Midyjev izrek

Midyjev izrek v matematiki obravnava desetiški razvoj ulomkov oblike a/p, kjer je p praštevilo, ulomek a/p pa je okrajšani neskončni desetiški ulomek s sodo periodo.

Poglej Celo število in Midyjev izrek

Milijarda

Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.

Poglej Celo število in Milijarda

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Poglej Celo število in Množica

Močno število

Močno število je v matematiki sestavljeno pozitivno celo število m\,, da kadar vsako praštevilo p\,, ki deli m\,, ga deli tudi njegov kvadrat p^\,.

Poglej Celo število in Močno število

Modularna aritmetika

Ustaljen čas na tej se lahko izvaja z uporabo aritmetičnega modula 12. V matematiki je modularna aritmetika sistem aritmetike za cela števila, kjer se števila "ponovno vrtijo okoli", ko dosežejo določeno vrednost, ki se imenuje modulo (ali modul).

Poglej Celo število in Modularna aritmetika

Modulo

Modulo je v računalništvu in matematiki operacija, ki izračuna ostanek pri celoštevilskem deljenju dveh števil.

Poglej Celo število in Modulo

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Celo število in Molekula

Monoid

Mónoid M.

Poglej Celo število in Monoid

Največji skupni delitelj

Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.

Poglej Celo število in Največji skupni delitelj

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Poglej Celo število in Naravno število

Navidezno popolno število

Navidezno popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vsa navidezna popolna števila so tudi obilna števila.

Poglej Celo število in Navidezno popolno število

Nedoločena enačba

Nedolóčena enáčba je v matematiki enačba za katero obstaja več kot ena rešitev.

Poglej Celo število in Nedoločena enačba

Nedotakljivo število

Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.

Poglej Celo število in Nedotakljivo število

Nezadostno število

Nèzadôstno števílo (pomanjkljívo števílo, révno števílo ali deficiéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vrednost 2n − σ(n) se imenuje nezadostnost števila n.

Poglej Celo število in Nezadostno število

Niccolo Fontana Tartaglia

Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.

Poglej Celo število in Niccolo Fontana Tartaglia

Normalno število

Naj je b > 1 celo število in x realno število.

Poglej Celo število in Normalno število

Notacija orbifold

Notacija orbifold je v geometriji sistem, ki pomaga prikazovati simetrijske grupe v dvorazsežnem prostoru, ki ima konstantno ukrivljenost.

Poglej Celo število in Notacija orbifold

Obilno število

Obílno števílo (prekomérno števílo, bogáto števílo ali abundántno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n) > n, (oziroma σ(''n'') > 2n).

Poglej Celo število in Obilno število

Oinopid

Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.

Poglej Celo število in Oinopid

Optimizacija (matematika)

V matematiki se izraz optimizacija ali matematično programiranje nanaša na iskanje minimuma ali maksimuma dane realne funkcije na dovoljeni množici točk.

Poglej Celo število in Optimizacija (matematika)

Orbitalna resonanca

Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).

Poglej Celo število in Orbitalna resonanca

Ortogonalni polinomi

Ortogonálni polinómi v matematiki pomenijo neskončno zaporedje realnih ortogonalnih polinomov samo ene spremenljivke p_,\ p_,\ p_,\ \ldots\,.

Poglej Celo število in Ortogonalni polinomi

Padéjeva aproksimacija

Padéjeva aproksimácija.

Poglej Celo število in Padéjeva aproksimacija

Pafnuti Lvovič Čebišov

Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Celo število in Pafnuti Lvovič Čebišov

Particija (teorija števil)

poliomine pri katerih so vrstice poravnane levo in dolžine vrstic šibko naraščajo (vsaka vrstica ima enako ali manjšo dolžino kot predhodna). Partícija (imenovana tudi celoštevílska partícija) v teoriji števil in kombinatoriki predstavlja način zapisa pozitivnega celega števila n kot vsote pozitivnih celih števil ne nujno enakih.

Poglej Celo število in Particija (teorija števil)

Paul Erdős

Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.

Poglej Celo število in Paul Erdős

Paulijevo izključitveno načelo

Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).

Poglej Celo število in Paulijevo izključitveno načelo

Pellova enačba

Pellova enačba za ''n''.

Poglej Celo število in Pellova enačba

Perronova enačba

Perronova enačba je v matematiki, oziroma v analitični teoriji števil, enačba, ki podaja vsoto aritmetične funkcije z obratno Mellinovo transformacijo.

Poglej Celo število in Perronova enačba

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Poglej Celo število in Pi

Pierre de Fermat

Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.

Poglej Celo število in Pierre de Fermat

Pitagorejska trojica

Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.

Poglej Celo število in Pitagorejska trojica

Pitagorejsko praštevilo

celoštevilskimi katetami – (3, 4) in (2, 1). Pitagoréjsko práštevílo je v matematiki praštevilo oblike: To so ravno praštevila, ki so hipotenuze pitagorejskega trikotnika.

Poglej Celo število in Pitagorejsko praštevilo

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Poglej Celo število in Planckova konstanta

Pochhammerjev simbol

Pochhammerjev simbol predstavlja rastočo ali padajočo funkcijo fakulteta.

Poglej Celo število in Pochhammerjev simbol

Podatkovni tip

Podatkóvni típ je v računalništvu ime ali oznaka za abstraktno množico mogočih vrednosti, ki jih lahko zavzame podatek.

Poglej Celo število in Podatkovni tip

Podolžno število

Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).

Poglej Celo število in Podolžno število

Podvojitev kocke

Podvojítev kócke (tudi Délski ali Déloški problem) je znan konstrukcijski problem iz klasične geometrije.

Poglej Celo število in Podvojitev kocke

Poissonova porazdelitev

Poissonova porazdelítev je diskretna porazdelitev (nezvezna), ki je podobna binomski porazdelitvi.

Poglej Celo število in Poissonova porazdelitev

Polgrupa

Pólgrúpa ali tudi sémigrúpa S.

Poglej Celo število in Polgrupa

Polinom

Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.

Poglej Celo število in Polinom

Polpraštevilo

Pólpráštevilo je v matematiki naravno število, ki je produkt dveh (ne nujno različnih) praštevil.

Poglej Celo število in Polpraštevilo

Popolna potenca

Popolna potenca je v matematiki sestavljeno pozitivno celo število, ki se ob praštevilskem razcepu lahko zapiše z eno samo celoštevilsko potenco.

Poglej Celo število in Popolna potenca

Popolni kvadrat

Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena.

Poglej Celo število in Popolni kvadrat

Popolno število

Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.

Poglej Celo število in Popolno število

Potenčna vrsta

Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.

Poglej Celo število in Potenčna vrsta

Potenca praštevila

Poténca práštevila je v matematiki pozitivna cela potenca praštevila.

Poglej Celo število in Potenca praštevila

Potenciranje

Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.

Poglej Celo število in Potenciranje

Pozitivno število

Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.

Poglej Celo število in Pozitivno število

Praštevilska vrzel

Práštevílska vrzél je v matematiki razlika med dvema zaporednima prašteviloma.

Poglej Celo število in Praštevilska vrzel

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Poglej Celo število in Praštevilski izrek

Prafaktor

Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.

Poglej Celo število in Prafaktor

Predhodnik

Predhódnik je lahko.

Poglej Celo število in Predhodnik

Prijateljsko število

Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu.

Poglej Celo število in Prijateljsko število

Primoriela

p_n \# \, kot funkcija n\, v logaritemskem grafu n \# \, kot funkcija n\, (rdeče pike) v primerjavi z n!\, v logaritemskem grafu Primoriela je v matematiki in še posebej v teoriji števil funkcija naravnih števil v naravna števila podobno kot funkcija fakultete.

Poglej Celo število in Primoriela

Programski jezik B

Prográmski jêzik B ali kar B je nizkonivojski programski jezik, ki so ga razvili v Bellovih laboratorijih.

Poglej Celo število in Programski jezik B

Programski jezik C

urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.

Poglej Celo število in Programski jezik C

Prothovo število

Prothovo število je v teoriji števil število oblike: kjer je k liho število, n pozitivno celo število in 2n>k.

Poglej Celo število in Prothovo število

Psevdopraštevilo

Psévdopráštevilo je celo število, ki ima določeno značilnost, vezano na praštevila, samo pa ni praštevilo.

Poglej Celo število in Psevdopraštevilo

Racionalna vrsta zeta

Racionalna vrsta zeta je v matematiki predstavitev poljubnega realnega števila z neskončno vrsto, ki vsebuje racionalna števila, z Riemannovo funkcijo ζ(''s'') ali Hurvitzevo funkcijo ζ(''s'', ''q'').

Poglej Celo število in Racionalna vrsta zeta

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Poglej Celo število in Racionalno število

Radian

π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.

Poglej Celo število in Radian

Ramanudžanovo praštevilo

Ramanudžanova praštevila so v teoriji števil praštevila, ki izhajajo iz dokaza Bertrandove domneve, ki ga je leta 1919 neodvisno od Čebišova podal indijski matematik Srinivasa Ajangar Ramanudžan, in se nanašajo na aritmetično funkcijo števila praštevil π(x).

Poglej Celo število in Ramanudžanovo praštevilo

Razširjeni Evklidov algoritem

Prikaz postopka Razširjeni Evklidov algoritem je razširitev Evklidovega algoritma.

Poglej Celo število in Razširjeni Evklidov algoritem

Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

Poglej Celo število in Red velikosti

Richard Kenneth Guy

Richard Kenneth Guy, angleško-kanadski matematik, * 30. september 1916, Nuneaton, grofija Warwickshire, Anglija, † 9. marec 2020, Calgary, Kanada.

Poglej Celo število in Richard Kenneth Guy

Riemann-Sieglova funkcija theta

Riemann-Sieglova funkcija theta (običajna označba \theta (t)\, ali tudi \vartheta (t)\) je v matematiki funkcija definirana s funkcijo Γ kot: Tu je argument izbran tako, da je funkcija zvezna in, da velja \theta(0).

Poglej Celo število in Riemann-Sieglova funkcija theta

Riemannova domneva

točkah \Im (s).

Poglej Celo število in Riemannova domneva

Riemannova funkcija ksi

argument vrednosti. Riemannova funkcija hi (občajna označba \xi(s)\) je v matematiki in še posebej analitični teoriji števil specialna funkcija kot različica Riemannove funkcije ζ(''s''), definirana tako, da ima še posebej enostavno funkcijsko enačbo.

Poglej Celo število in Riemannova funkcija ksi

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Poglej Celo število in Riemannova funkcija zeta

Ročica (računalništvo)

V računalniškem programiranju je ročica ali oprimek abstraktna referenca na vir, ki se uporablja, ko se aplikacijska programska oprema sklicuje na bloke pomnilnika ali objekte, ki jih upravlja drug sistem, na primer zbirka podatkov ali operacijski sistem.

Poglej Celo število in Ročica (računalništvo)

Robert Betts Laughlin

Robert Betts Laughlin, ameriški fizik, * 1. november 1950, Visalia, Kalifornija, ZDA.

Poglej Celo število in Robert Betts Laughlin

Rod (matematika)

Rod je v matematiki pojem, ki ima več podobnih pomenov.

Poglej Celo število in Rod (matematika)

Roger Apéry

Roger Apéry, francoski matematik grškega rodu, * 14. november 1916, Rouen, Francija, † 18. december 1994, Caen, Francija.

Poglej Celo število in Roger Apéry

RSA

RSA je algoritem, ki spada v družino algoritmov za šifriranje z javnim ključem.

Poglej Celo število in RSA

Rydbergova konstanta

Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.

Poglej Celo število in Rydbergova konstanta

Samoštevilo

Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.

Poglej Celo število in Samoštevilo

Sanje nezrelega

Grafa funkcij y.

Poglej Celo število in Sanje nezrelega

Seznam števil

Seznam člankov o številih.

Poglej Celo število in Seznam števil

Seznam matematičnih funkcij

Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.

Poglej Celo število in Seznam matematičnih funkcij

Seznam matematičnih simbolov

Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.

Poglej Celo število in Seznam matematičnih simbolov

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Celo število in Seznam matematičnih vsebin

Seznam računalniških vsebin

Seznam računalniških vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na računalništvo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Celo število in Seznam računalniških vsebin

Seznam vrst števil

realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.

Poglej Celo število in Seznam vrst števil

Seznam vrst funkcij

Seznam vrst funkcij vsebuje vrste funkcij v skladu z njihovimi značilnostmi.

Poglej Celo število in Seznam vrst funkcij

Seznam vrst matrik

Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.

Poglej Celo število in Seznam vrst matrik

Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov

Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 3 predvideva obstoj takšnih pozitivnih celih števil a, b in c, ki rešijo diofantsko enačbo: Avtorja domneve sta Wacław Franciszek Sierpiński (1956) in Paul Erdős.

Poglej Celo število in Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov

Simon Plouffe

Simon Plouffe, kanadski matematik, * 11. junij 1956, Saint-Jovite, Québec, Kanada.

Poglej Celo število in Simon Plouffe

Skladno število

ploščino enako 6, ki je drugo najmanjše skladno število. Skládno števílo (ali kongruéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, ki predstavlja ploščino pravokotnega trikotnika, katerega dolžine stranic so racionalna števila.

Poglej Celo število in Skladno število

Skoraj popolno število

Skoraj popolno število (včasih tudi podpopolno število (kvazipopolno število), nezadostno popolno število ali tudi delno okrnjeno število) je v matematiki pozitivno celo število za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n).

Poglej Celo število in Skoraj popolno število

Smithovo število

Smithovo število je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je v dani bazi vsota njegovih števk enaka vsoti števkam v praštevilskem razcepu.

Poglej Celo število in Smithovo število

Soda in liha števila

Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.

Poglej Celo število in Soda in liha števila

Sosednja ulomka

Sosédnja ulómka sta v matematiki dva ulomka a/b in c/d, a/b > c/d, kjer so a, b, c in d pozitivna cela števila, če je njuna razlika nek enotski ulomek 1/n, n > 0 in se lahko zapiše: Dva prava ulomka in enotska ulomka 1/11 in 1/12 sta sosednja, ker velja: 1/17 in 1/19 nista sosednja, saj velja: Ni seveda nujno, da sta dva ulomka oba prava ulomka: ali oba enotska ulomka: Vsi zaporedni členi Fareyjevega zaporedja Fn stopnje n so vedno sosednji ulomki.

Poglej Celo število in Sosednja ulomka

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Poglej Celo število in Spin

Srečno število

Sréčno števílo je v matematiki celo število v množici, ki jo lahko tvorimo s podobnim postopkom kot dobimo praštevila z Eratostenovim sitom.

Poglej Celo število in Srečno število

Srečno praštevilo

Sréčno práštevílo je v matematiki celo število, ki je hkrati praštevilo in srečno število.

Poglej Celo število in Srečno praštevilo

Srinivasa Ajangar Ramanudžan

Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.

Poglej Celo število in Srinivasa Ajangar Ramanudžan

Standardni model

Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.

Poglej Celo število in Standardni model

Størmerjevo število

Størmerjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je največji prafaktor n^+1 enak ali večji od 2n.

Poglej Celo število in Størmerjevo število

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Poglej Celo število in Stefan-Boltzmannov zakon

Supertekočnost

1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.

Poglej Celo število in Supertekočnost

Sylvestrovo zaporedje

kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.

Poglej Celo število in Sylvestrovo zaporedje

Tabela kongruenc

V teoriji števil je kongruenca ekvivalenčna relacija na celih številih.

Poglej Celo število in Tabela kongruenc

Tabela prafaktorjev števil

Tabela prafaktorjev števil vsebuje faktorizacijo celih števil od 1 do 1002.

Poglej Celo število in Tabela prafaktorjev števil

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Poglej Celo število in Teorija števil

Teorija diofantskih približkov

Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.

Poglej Celo število in Teorija diofantskih približkov

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Poglej Celo število in Teorija grup

Točka obrata

Navadna točka obrata na krivulji ''x''3–''y''2.

Poglej Celo število in Točka obrata

Transcendentno število

Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.

Poglej Celo število in Transcendentno število

Tuje število

Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.

Poglej Celo število in Tuje število

Uhlerjevo število

Uhlerjevo število je pozitivno celo število oblike: kjer je n!\, funkcija fakulteta in M_\, n-to Mersennovo število.

Poglej Celo število in Uhlerjevo število

Uklon

snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.

Poglej Celo število in Uklon

Ulamov prt

Ulamov pŕt, Ulamova spirála ali práštevílska spirála je preprosta metoda risanja razporeditve praštevil v kvadrat z levosučno notranjo spiralo, ki odkrije vzorec, katerega niso nikoli zadovoljivo pojasnili.

Poglej Celo število in Ulamov prt

Ulamovo število

Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.

Poglej Celo število in Ulamovo število

Uniformno tlakovanje

Uniformno tlakovanje je v geometriji vrsta teselacije ravnine s stranskimi ploskvami pravilnega mnogokotnika (uniformni polieder ima pravilne mnogokotnike kot stranske ploskve) z edino omejitvijo, da so ogliščnouniformni.

Poglej Celo število in Uniformno tlakovanje

Unimodularna matrika

Unimodularna matrika je kvadratna matrika, katere elementi so samo cela števila, njena determinanta pa je +1 ali -1.

Poglej Celo število in Unimodularna matrika

Unipotentna matrika

Unipotentna matrika je matrika, za katero velja: kjer je.

Poglej Celo število in Unipotentna matrika

Vampirsko število

Vampirsko število (ali pravo vampirsko število) je v matematiki sestavljeno naravno število v s sodim številom števk n, ki ga lahko razcepimo na dve celi števili x in y, vsako z n/2 števkami in brez vodilnih ničel, in, ki vsebuje vse števke obeh števil v poljubnem vrstnem redu.

Poglej Celo število in Vampirsko število

Vedski kvadrat

Védski kvadrát je v starodavni indijski matematiki različica tipične razpredelnice množenja 9 × 9 v obliki kvadrata.

Poglej Celo število in Vedski kvadrat

Vejica

Vêjica je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim v glavnem med seboj ločujemo stavke iste povedi, priredne dele besednih zvez, pristavke, vrivke od ostalega besedila.

Poglej Celo število in Vejica

Verižni ulomek

Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.

Poglej Celo število in Verižni ulomek

Veselo število

Vesélo števílo je v matematiki celo število, kjer zaporedna vsota kvadratov njegovih števk sčasoma postane enaka 1.

Poglej Celo število in Veselo število

Vložitev (matematika)

Vložítev v matematiki imenujemo stanje takrat, ko je en primerek neke strukture sestavni del drugega primerka.

Poglej Celo število in Vložitev (matematika)

Vodilna ničla

Vodílna níčla je vsaka števka 0, ki je v pozicijskem zapisu pred nizom števila.

Poglej Celo število in Vodilna ničla

Von Staudt-Clausenov izrek

Von Staudt-Clausenov izrek je v teoriji števil izrek o ulomljenem delu Bernoullijevih števil.

Poglej Celo število in Von Staudt-Clausenov izrek

Vozli Čebišova

Vôzli Čebišova (tudi vozli Čebiševa) so v matematiki in numerični analizi ničle polinomov Čebišova.

Poglej Celo število in Vozli Čebišova

Vrtnica (matematika)

Krivulja vrtnica s 7 listi (''k''.

Poglej Celo število in Vrtnica (matematika)

Vzvišeno število

Vzvíšeno števílo je v matematiki pozitivno celo število, katerega število pozitivnih deliteljev (vključno s številom samim) je popolno število in katerih vsota je spet popolno število (funkciji d(n) in σ(n) sta neki popolni števili).

Poglej Celo število in Vzvišeno število

Wolf-Rayetova zvezda

planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.

Poglej Celo število in Wolf-Rayetova zvezda

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Poglej Celo število in Wolfgang Ernst Pauli

Zajčje zaporedje

Zájčje zaporédje je v matematiki dvojiško zaporedje, ki izhaja iz domnevnega razmnoževanja zajčje populacije.

Poglej Celo število in Zajčje zaporedje

Zaporedje

Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.

Poglej Celo število in Zaporedje

Zeemanov pojav

Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.

Poglej Celo število in Zeemanov pojav

Zelo sestavljeno število

Zelo sestavljeno število je celo število n, ki ima večje število deliteljev kot katerokoli pozitivno celo število manjše od njega.

Poglej Celo število in Zelo sestavljeno število

Zgodovina matematike

Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.

Poglej Celo število in Zgodovina matematike

Znanstveni zapis

Znanstveni zapis (ali tudi standardna oblika in eksponentni zapis) je način zapisovanja števil, ki prilagodi prevelike ali premajhne vrednosti da so ustrezno zapisane v standardnem desetiškem zapisu.

Poglej Celo število in Znanstveni zapis

Zuckermanovo število

Zuckermanovo število je v matematiki celo število, ki je v danem številskem sestavu deljivo s produktom svojih števk.

Poglej Celo število in Zuckermanovo število

Zven

Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.

Poglej Celo število in Zven

Zvok

Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.

Poglej Celo število in Zvok

0

0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.

Poglej Celo število in 0

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Poglej Celo število in 1 (število)

1 − 2 + 3 − 4 + ···

delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.

Poglej Celo število in 1 − 2 + 3 − 4 + ···

1 E3

1 E3 je lahko.

Poglej Celo število in 1 E3

100 (število)

100 (stó) je naravno število, za katero velja 100.

Poglej Celo število in 100 (število)

114 (število)

114 (stó štirinájst) je naravno število, za katero velja 114.

Poglej Celo število in 114 (število)

116 (število)

116 (stó šéstnajst ali stó šestnájst) je naravno število, za katero velja 116.

Poglej Celo število in 116 (število)

118 (število)

118 (stó ósemnajst ali stó osemnájst) je naravno število, za katero velja 118.

Poglej Celo število in 118 (število)

122 (število)

122 (stó dváindvájset) je naravno število, za katero velja 122.

Poglej Celo število in 122 (število)

124 (število)

124 (stó štíriindvájset) je naravno število, za katero velja 124.

Poglej Celo število in 124 (število)

130 (število)

130 (stó trídeset) je naravno število, za katero velja 130.

Poglej Celo število in 130 (število)

134 (število)

134 (stó štíriintrídeset) je naravno število, za katero velja 134.

Poglej Celo število in 134 (število)

14 (število)

14 (štírinajst ali štirinájst) je naravno število, za katero velja 14.

Poglej Celo število in 14 (število)

142 (število)

142 (stó dváinštírideset) je naravno število, za katero velja 142.

Poglej Celo število in 142 (število)

143 (število)

143 (stó tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 143.

Poglej Celo število in 143 (število)

146 (število)

146 (stó šéstinštírideset) je naravno število, za katero velja 146.

Poglej Celo število in 146 (število)

152 (število)

152 (stó dváinpétdeset) je naravno število, za katero velja 152.

Poglej Celo število in 152 (število)

154 (število)

154 (stó štíriinpétdeset) je naravno število, za katero velja 154.

Poglej Celo število in 154 (število)

158 (število)

158 (stó oseminpétdeset) je naravno število, za katerega velja 156.

Poglej Celo število in 158 (število)

163 (število)

163 (stó tríinšéstdeset) je naravno število, za katerega velja 163.

Poglej Celo število in 163 (število)

170 (število)

170 (stó sédemdeset) je naravno število, za katero velja 170.

Poglej Celo število in 170 (število)

172 (število)

172 (stó dváinsédemdeset) je naravno število, za katero velja 172.

Poglej Celo število in 172 (število)

174 (število)

174 (stó štiriinsedemdeset) je naravno število, za katero velja 174.

Poglej Celo število in 174 (število)

182 (število)

182 (stó dváinósemdeset) je naravno število, za katerega velja 182.

Poglej Celo število in 182 (število)

186 (število)

186 (stó šéstinósemdeset) je naravno število, za katerega velja 186.

Poglej Celo število in 186 (število)

188 (število)

188 (stó oseminósemdeset) je naravno število, za katero velja 188.

Poglej Celo število in 188 (število)

19 (število)

19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.

Poglej Celo število in 19 (število)

194 (število)

194 (stó štíriiindévetdeset) je naravno število, za katerega velja 194.

Poglej Celo število in 194 (število)

26 (število)

26 (šéstindvájset) je naravno število, za katero velja 26.

Poglej Celo število in 26 (število)

34 (število)

34 (štíriintrídeset) je naravno število, za katero velja 34.

Poglej Celo število in 34 (število)

37 (število)

37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.

Poglej Celo število in 37 (število)

38 (število)

38 (ósemintrídeset) je naravno število, za katero velja 38.

Poglej Celo število in 38 (število)

4 (število)

4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.

Poglej Celo število in 4 (število)

496 (število)

496 (štíristo šéstindevétdeset) je naravno število, za katero velja 496.

Poglej Celo število in 496 (število)

50 (število)

50 (pétdeset) je naravno število, za katero velja velja 50.

Poglej Celo število in 50 (število)

52 (število)

52 (dváinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 52.

Poglej Celo število in 52 (število)

58 (število)

58 (óseminpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 58.

Poglej Celo število in 58 (število)

62 (število)

62 (dváinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 62.

Poglej Celo število in 62 (število)

666 (število)

666 (šéststo šéstinšéstdeset) je naravno število, za katero velja 666.

Poglej Celo število in 666 (število)

68 (število)

68 (óseminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 68.

Poglej Celo število in 68 (število)

73 (število)

73 (tríinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 73.

Poglej Celo število in 73 (število)

74 (število)

74 (štíriinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 74.

Poglej Celo število in 74 (število)

76 (število)

76 (šéstinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 76.

Poglej Celo število in 76 (število)

86 (število)

86 (šéstinósemdeset) je naravno število, za katero velja 86.

Poglej Celo število in 86 (število)

9 (število)

9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.

Poglej Celo število in 9 (število)

Prav tako znan kot Cela števila, Necelo število.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti