Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Boljševiki

Index Boljševiki

Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.

Kazalo

  1. 173 odnosi: Aleja mučenikov, Aleksander Aleksandrovič Aljehin, Aleksander von der Bellen, Aleksej Aleksejevič Brusilov, Alfred Rosenberg, Ameriška metafikcija, Anastas Mikojan, Aničkova palača, Ante Pavelić, Štirinajst točk, Balfourjeva deklaracija, Bavarska, Beloruska ljudska republika, Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva, Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg, Chinval, David Gareja, Džang Čongren, Destalinizacija, Dimitrij Sergejevič Lihačov, Dnipro, Donski kozaki, Druga svetovna vojna, Ernest Svetec, Estonija, Fašizem, Februarska revolucija, Februarska vstaja, Feliks Edmundovič Dzeržinski, Friedrich Adler, Friedrich Engels, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Genrih Grigorjevič Jagoda, Georgij Valentinovič Plehanov, Gniezno, Gorski Karabah, Gustav V. Švedski, Harkov, Heinrich Himmler, Holokavst, Horezm, Inteligenca (socialni sloj), Jakov Ivanovič Alksnis, Jaroslav Hašek, Jevgenij Ivanovič Zamjatin, Josif Stalin, Kaj storiti?, Kalmiki, Karavanseraj šaha Abasa, Gandža, Kaunas, ... Razširi indeks (123 več) »

Aleja mučenikov

Pogled na pokopališče s spomenika Aleja mučenikov (azerbajdžansko Şəhidlər Xiyabanı), prej znana kot Kirov park, je pokopališče in spomenik v Bakuju v Azerbajdžanu, posvečeno tistim, ki jih je Sovjetska armada ubila med črnim januarjem 1990 in v prvi vojni v Gorskem Karabahu leta 1988–1994.

Poglej Boljševiki in Aleja mučenikov

Aleksander Aleksandrovič Aljehin

Aleksander Aleksandrovič Aljehin, ruski šahist, * 31. oktober 1892, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 24. marec 1946, Estoril, Portugalska.

Poglej Boljševiki in Aleksander Aleksandrovič Aljehin

Aleksander von der Bellen

Aleksander Konstantin von der Bellen, ruski liberalni politik in plemič; * 5. julij 1859, Pskov, Rusko cesarstvo, † 11. februar 1924, Talin, Estonija.

Poglej Boljševiki in Aleksander von der Bellen

Aleksej Aleksejevič Brusilov

Aleksej Aleksejevič Brusilov, ruski general, * 19. avgust 1853, Tbilisi, Ruski imperij (danes Gruzija), † 17. marec 1926, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Boljševiki in Aleksej Aleksejevič Brusilov

Alfred Rosenberg

Alfred Ernst Rosenberg, baltsko-nemški teoretik in nacistični ideolog, * 12. januar 1893, Talin, Ruski imperij (zdaj Estonija), † 16. oktober 1946.

Poglej Boljševiki in Alfred Rosenberg

Ameriška metafikcija

Ameriška metafikcija je ime za kulturno gibanje od sredine tridesetih let do konca osemdesetih let 20.

Poglej Boljševiki in Ameriška metafikcija

Anastas Mikojan

Anastas Hovhannesi (Ivanovič) Mikojan, armenski (sovjetski) politik, * 25. november 1895, Sanahin, Ruski imperij (danes Armenija), † 21. oktober 1978, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Boljševiki in Anastas Mikojan

Aničkova palača

Aničkova palača (rusko Ани́чков дворе́ц), nekdanja carska palača v Sankt Peterburgu, stoji na stičišču Nevskega prospekta in reke Fontanke.

Poglej Boljševiki in Aničkova palača

Ante Pavelić

Ante Pavelić, hrvaški poglavnik, voditelj NDH, * 14. julij 1889, Bradina (Bosna in Hercegovina), † 28. december 1959, Madrid (Španija).

Poglej Boljševiki in Ante Pavelić

Štirinajst točk

Štirinajst točk je sestavil ameriški predsednik Woodrow Wilson v začetku leta 1918. Štirinajst točk je bila izjava o načelih miru, ki naj bi se uporabila za mirovna pogajanja, da bi končali prvo svetovno vojno in preprečili izbruh nove svetovne vojne.

Poglej Boljševiki in Štirinajst točk

Balfourjeva deklaracija

Balfour in besedilo deklaracije Balfourjeva deklaracija je bila pismo, ki ga je 2. novembra 1917 sestavil britanski sekretar za zunanje zadeve lord Arthur James Balfour in ga naslovil na barona Walterja Rotschilda.

Poglej Boljševiki in Balfourjeva deklaracija

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Poglej Boljševiki in Bavarska

Beloruska ljudska republika

Beloruska ljudska republika (Белару́ская Наро́дная Рэспу́бліка; Belaruskaja Narodnaja Respublika; BNR) je bila prva beloruska nacionalna država.

Poglej Boljševiki in Beloruska ljudska republika

Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva

Cerkev Kristusa Odrešenika (rusko Храм Христа́ Спасителя / transliteracija Hram Hrista Spasitelja) je cerkev (rusko sobor) v ruski prestolnici Moskvi.

Poglej Boljševiki in Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva

Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg

Cerkev sv.

Poglej Boljševiki in Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg

Chinval

Chinval (– Chinvali) je mesto na Kavkazu in glavno mesto de facto neodvisne Republike Južne Osetije, ki je mednarodno priznana kot del Gruzije.

Poglej Boljševiki in Chinval

David Gareja

David Gareja (gruzijsko: დავითგარეჯის სამონასტრო კომპლექსი, translit.: davitgarejis samonast'ro k'omp'leksi) je v skalo vklesan gruzijski pravoslavni samostanski kompleks v regiji Kaheti v vzhodni Gruziji, na pol zapuščenih pobočjih gore Gareja, približno 60–70 km jugovzhodno od glavnega mesta Tbilisi.

Poglej Boljševiki in David Gareja

Džang Čongren

Džang Čongren (kitajsko: 張充仁 / 张充仁; pinjin: Zhāng Chōngrén; Wade-Giles: Chang Ch'ung-jen), poznan tudi kot Džang Čongdžen, kitajski kipar * 27. september 1907, Čibao, Okrožje Šanghaj, provinca Džjangsu, Čingova Kitajska, † 8. oktober 1998, Nogent-sur-Marne, Francija.

Poglej Boljševiki in Džang Čongren

Destalinizacija

Destalinizacijo je izvedel Nikita Hruščov. Destalinizacija je bila sestavljena iz vrste političnih reform v Sovjetski zvezi po smrti dolgoletnega predsednika Josifa Stalina leta 1953 in prihodu Nikite Hruščova na oblast istega leta.

Poglej Boljševiki in Destalinizacija

Dimitrij Sergejevič Lihačov

Dimitrij Sergejevič Lihačov, sovjetski (ruski) jezikoslovec, filolog, pisatelj in akademik, * 28. november 1906, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 30. september 1999, Sankt Peterburg.

Poglej Boljševiki in Dimitrij Sergejevič Lihačov

Dnipro

Dnipro (Дніпро, Днепр – Dnepr) je industrijsko mesto v Ukrajini, ki stoji ob reki Dneper blizu njenega sotočja s Samaro na vzhodu države, približno 390 km jugovzhodno od Kijeva.

Poglej Boljševiki in Dnipro

Donski kozaki

Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.

Poglej Boljševiki in Donski kozaki

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Boljševiki in Druga svetovna vojna

Ernest Svetec

Ernest Svetec (madžarsko Szvétecz Ernő), madžarsko-slovenski boljševiški propagandist in revolucionar, * 18. oktober 1892, Slovenska ves, † okrog 1925, Jakutija, Sovjetska zveza.

Poglej Boljševiki in Ernest Svetec

Estonija

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Poglej Boljševiki in Estonija

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Poglej Boljševiki in Fašizem

Februarska revolucija

Fébruarska revolúcija v Rusiji leta 1917 je del revolucionarnega vrenja tistega časa in prvi korak k oktobrski revoluciji.

Poglej Boljševiki in Februarska revolucija

Februarska vstaja

Februarska vstaja je bil upor proti boljševikom s strani nacionalistične armenske revolucionarne zveze, ki se je začel 13.

Poglej Boljševiki in Februarska vstaja

Feliks Edmundovič Dzeržinski

Feliks Edmundovič Dzeržinski (poljsko Feliks Edmundowicz Dzierżyński, rusko Феликс Эдмундович Дзержинский), poljsko-ruski boljševik, politik in obveščevalec, * 11. september (30, avgust, ruski koledar) 1877, Dzeržinovo (Dzjaržinava), Ruski imperij (danes Belorusija), † 20.

Poglej Boljševiki in Feliks Edmundovič Dzeržinski

Friedrich Adler

Friedrich "Fritz" Adler, avstrijski socialdemokratski politik, * 9. julij 1879, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 2. januar 1960, Zürich, Švica.

Poglej Boljševiki in Friedrich Adler

Friedrich Engels

‎ Friedrich Engels, nem.

Poglej Boljševiki in Friedrich Engels

Friedrich Georg Wilhelm von Struve

Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).

Poglej Boljševiki in Friedrich Georg Wilhelm von Struve

Genrih Grigorjevič Jagoda

Genrih Grigorjevič Jagoda, ruski boljševik, komunist, revolucionar, politik in vodja obveščevalne službe, * 7. november (19. november, gregorijanski koledar) 1891, Ribinsk, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 15. marec 1938, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Boljševiki in Genrih Grigorjevič Jagoda

Georgij Valentinovič Plehanov

Georgij Valentinovič Plehanov, (rusko Гео́ргий Валенти́нович Плеха́нов), psevdonim Volgin, ruski revolucionar in marksistični teoretik, * 11. december (29. november, ruski koledar) 1856, Gudalovka, Rusija, † 30. maj 1918, Terijoki, Finska.

Poglej Boljševiki in Georgij Valentinovič Plehanov

Gniezno

Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.

Poglej Boljševiki in Gniezno

Gorski Karabah

Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.

Poglej Boljševiki in Gorski Karabah

Gustav V. Švedski

Gustav V. Švedski (polno ime Oscar Gustaf Adolf), kralj Švedske, * 16. junij 1858, † 29. oktober 1950.

Poglej Boljševiki in Gustav V. Švedski

Harkov

Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.

Poglej Boljševiki in Harkov

Heinrich Himmler

Heinrich Luitpold Himmler, nemški nacistični častnik in poslovnež, * 7. oktober 1900, München, † 23. maj 1945, Lüneburg.

Poglej Boljševiki in Heinrich Himmler

Holokavst

Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Poglej Boljševiki in Holokavst

Horezm

Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.

Poglej Boljševiki in Horezm

Inteligenca (socialni sloj)

Inteligenca (izobraženci/izobraženstvo, razumniki/razumništvo, intelektualci) je statusni sloj, ki ga sestavljajo univerzitetno izobraženi ljudje neke družbe.

Poglej Boljševiki in Inteligenca (socialni sloj)

Jakov Ivanovič Alksnis

Jakov Ivanovič Alksnis, sovjetsko-latvijski revolucionar, boljševik, vojaški pilot in general, * 26. januar (14. januar, ruski koledar) 1897, Rūjiena, Lifljandska gubernija, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 29. julij 1938, Komunarski poligon, Sovjetska zveza.

Poglej Boljševiki in Jakov Ivanovič Alksnis

Jaroslav Hašek

Jaroslav Hašek, češki pisatelj in vojak, * 30. april 1883, Praga, † 3. januar 1923, Lipnice nad Sázavou.

Poglej Boljševiki in Jaroslav Hašek

Jevgenij Ivanovič Zamjatin

Jevgenij Ivanovič Zamjatin (rusko Евге́ний Ива́нович Замя́тин), ruski pisatelj, * 1. februar (20. januar, ruski koledar) 1884, Lebedjan, Tambovska gubernija (danes Lipecka oblast), Rusija, † 10. marec 1937, Pariz, Francija.

Poglej Boljševiki in Jevgenij Ivanovič Zamjatin

Josif Stalin

Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Boljševiki in Josif Stalin

Kaj storiti?

Kaj storiti? Pereča vprašanja našega gibanja (Čto delat'? Nabolevšie voprosy našego dviženija) je pamflet ruskega revolucionarja Vladimirja Lenina iz leta 1902.

Poglej Boljševiki in Kaj storiti?

Kalmiki

Kalmiki (kalmiško Хальмгуд, Hal’mgud, mongolsko Халимаг, Halimag, rusko Калмыки, Kalmiki) so najbolj zahodna skupina Mongolov, katerih predniki so se leta 1607 iz Džungarije preselili v Rusijo.

Poglej Boljševiki in Kalmiki

Karavanseraj šaha Abasa, Gandža

Karavansaraj šaha Abasa je bil zgrajen v Ganji na ukaz šaha Abasa.

Poglej Boljševiki in Karavanseraj šaha Abasa, Gandža

Kaunas

Kaunas (zastarelo slovansko Kovno) je drugo največje mesto v Litvi za Vilno in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja.

Poglej Boljševiki in Kaunas

Kazahstan

Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.

Poglej Boljševiki in Kazahstan

Kazanska Mati Božja

Kazanska Mati Božja (rusko: Казанская Богоматерь tr. Kazanskaya Bogomater), je bila sveta ikona najvišje stopnje znotraj Ruske pravoslavne Cerkve, ki je predstavljala Devico Marijo kot zaščitnico in zavetnico mesto Kazan in paladij celotne Rusije, znana kot sveta zaščitnica Rusije.

Poglej Boljševiki in Kazanska Mati Božja

Kliment Jefremovič Vorošilov

Gorki in Stalin leta 1931 Stalin (levo) in Vorošilov (desno) med pogovori leta 1935. Kliment Jefremovič Vorošilov (rusko Климе́нт Ефре́мович Вороши́лов), ruski boljševik, vojak, politik, maršal Sovjetske zveze in dvojni heroj Sovjetske zveze, * 4.

Poglej Boljševiki in Kliment Jefremovič Vorošilov

Komunistična partija Sovjetske zveze

Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.

Poglej Boljševiki in Komunistična partija Sovjetske zveze

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Poglej Boljševiki in Komunizem

Križanje (smrtna kazen)

Križanje svetega Petra, Caravaggio Velázquez Krížanje je oblika smrtne kazni, pri kateri so žrtev pribili (ali privezali) na leseno ogrodje v obliki križa.

Poglej Boljševiki in Križanje (smrtna kazen)

Kronštat

Kronštat, tudi Cronstadt ali Kronštádt (iz nemščine Krone za 'krono' in Stadt za 'mesto') je rusko pristaniško mesto v okrožju Kronštadtski v zveznem mestu Sankt Peterburg, na otoku Kotlin, 30 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga, blizu glave Finskega zaliva.

Poglej Boljševiki in Kronštat

Kronštatski upor

Lojalistični vojaki Rdeče armade pri napadu na otoško trdnjavo Kronštat na ledu Finskega zaliva Kronštatski upor je bil upor sovjetskih mornarjev, vojakov in civilistov proti boljševiški vladi v ruskem pristaniškem mestu Kronštat v Sovjetski zvezi leta 1921.

Poglej Boljševiki in Kronštatski upor

Kronologija prve svetovne vojne

Kronologija prve svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po njej, ampak so neposredno povezani.

Poglej Boljševiki in Kronologija prve svetovne vojne

Latvijski strelci

Latvjski strelci (Latviešu strēlnieki, Latyshskie strelki) so bili ustanovljeni kot vojaška formacija Imperialne ruske armade leta 1915 v Latviji, namenjena obrambi baltskih ozemelj pred Nemškim cesarstvom med Prvo svetovno vojno.

Poglej Boljševiki in Latvijski strelci

Lavrentij Pavlovič Berija

Lavrentij Pavlovič Berija (ლავრენტი პავლეს ძე ბერია, Lavrenti Pavles dze Beria, rusko Лавре́нтий Па́влович Бе́рия), sovjetski politik in vodja NKVD, * 29. marec 1899, Merheuli pri Suhumiju, Ruski imperij, † 23. december 1953, Moskva, Sovjetska zveza.

Poglej Boljševiki in Lavrentij Pavlovič Berija

Legenda o nožu v hrbet

Avstrijska razglednica iz leta 1919; na njej je karikatura Juda, ki zabada nož v hrbet nemškemu vojaku Legenda o nožu v hrbet je bilo stališče desničarskih krogov v Nemčiji po letu 1918, da nemška vojska ni izgubila prve svetovne vojne na bojišču, temveč so jo izdali domači civilisti, zlasti republikanci, ki so v t.

Poglej Boljševiki in Legenda o nožu v hrbet

Leontij von Wimpffen

Škof Leontij, tudi Leoncij, Leoncij Carevski ali Leontius (comes Leopoldus, episcopus Leontius de Wimpffen; Епископ Леонтий; posvetno ime: Leopold Vladimir Fjodorovič von Wimpffen; барон Владимир Фёдорович фон Вимпфен; Baron Leopold von Wimpffen) je bil škof Ruske pravoslavne Cerkve, pomožni škof v Enotajevski, vikar v Astrahanski in Kamizjanski škofiji; * 13.

Poglej Boljševiki in Leontij von Wimpffen

Lev Borisovič Kamenjev

Lev Borisovič Kamenjev (rusko Лев Борисович Каменев; pravo ime Rosenfeld (rusko Розенфельд)), ruski boljševik in politik, * 18. julij (6. julij, ruski koledar), 1883, Moskva, Rusija, † 25. avgust 1936, Moskva.

Poglej Boljševiki in Lev Borisovič Kamenjev

Lev Izakovič Šestov

Lev Izakovič Šestov, rojen kot Jehuda Lejb Švarcman (Иегуда Лейб Шварцман), ruski eksistencialni filozof, * 12. februar 1866, Kijev, † 19. november 1938, Pariz.

Poglej Boljševiki in Lev Izakovič Šestov

Lev Trocki

Lev Trocki, 1897 Lev »Lejba« Davidovič Trocki (pravi priimek Bronštejn), ruski boljševik, marksist in politik, * 7. november (26. oktober, ruski koledar) 1879, vas Janovka, Jelisavetgradski okraj, Hersonska gubernija (danes Bereslavka, Kirovogradska oblast, Ukrajina), † 21.

Poglej Boljševiki in Lev Trocki

Levičarstvo: otroška bolezen komunizma

Naslovnica angleškega prevoda Delo »Levičarstvo: otroška bolezen komunizma« je Vladimir Lenin napisal in izdal leta 1920.

Poglej Boljševiki in Levičarstvo: otroška bolezen komunizma

Liberalizem

Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.

Poglej Boljševiki in Liberalizem

Mahnovščina

Mahnovščina (rusko Махновщина) je bila avtonomna cona Revolucionarne vstajenske vojske Ukrajine v južni Ukrajini, pogosto imenovana za prvo anarhistično območje v zgodovini.

Poglej Boljševiki in Mahnovščina

Margaret Thatcher

Margaret Hilda Thatcher, baronica Thatcher, LG, OM, PC, FRS, britanska konzervativna političarka, * 13. oktober 1925, Grantham, Lincolnshire; † 8. april 2013, London.

Poglej Boljševiki in Margaret Thatcher

Maria Wittek

Maria Wittek (vojaško ilegalno ime: Mira, Pani Maria), poljska častnica, * 16. avgusta 1899, Trębki pri Gostyninu, † 19. april 1997, Varšava, Poljska.

Poglej Boljševiki in Maria Wittek

Marksizem

Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.

Poglej Boljševiki in Marksizem

Mednarodna leninska šola

Mednarodna leninska šola je bila univerza, ki je vzgajala vodilni komunistični kader; delovala je v Moskvi.

Poglej Boljševiki in Mednarodna leninska šola

Miguel de Unamuno

Miguel de Unamuno y Jugo, baskovsko-španski esejist, književnik in filozof, * 29. september 1864, Bilbao, Baskija, Španija, † 31. december 1936, Salamanka, Salamanka, Španija.

Poglej Boljševiki in Miguel de Unamuno

Mihail Eisenstein

Mihail Osipovič Eisenstein, ruski gradbeni inženir in arhitekt, * 17. september 1867, Bila Cerkva, Ukrajina, † 2. julij 1920, Berlin.

Poglej Boljševiki in Mihail Eisenstein

Mihail Ivanovič Kalinin

Mihail Ivanovič Kalinin (rusko Михаи́л Ив́анович Кали́нин), ruski boljševik in politik, * 19. november (7. november, ruski koledar) 1875, Gornja Trojca (Верхняя Троица), Korčevski okraj, Tverska gubernija, Rusija, † 3. junij 1946, Moskva, Sovjetska zveza.

Poglej Boljševiki in Mihail Ivanovič Kalinin

Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev

katinskega pokola iz leta 1943 Julija 2010 je bilo ob trdnjavi Petra in Pavla v Sankt Peterburgu odkrito množično grobišče, v katerem so bila najdena trupla 80 vojaških častnikov, usmrčenih med rdečim terorjem v letih 1918 in 1921.

Poglej Boljševiki in Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev

Nürnberški kodeks

Nürnberški kodeks je sklop raziskovalnih etičnih načel o poskusih na ljudeh, ki ga je leta 1947 v okviru nürnberških procesov ob koncu druge svetovne vojne zapisalo sodišče v sojenju zdravnikom (ZDA proti Brandtu).

Poglej Boljševiki in Nürnberški kodeks

Nemško-sovjetski gospodarski sporazum

Nemško-sovjetski gospodarski sporazum je bil sporazum med nacistično Nemčijo in boljševiško Sovjetsko zvezo, s katerim se je slednja obvezala Nemčiji dobavljati surovine v zameno za nemško vzpostavitev tovarn na ozemlju Sovjetske zveze s stroji in strojnimi orodji, dobavo ladij, vozil in drugih prevoznih sredstev v skupni vrednosti 120 milijonov reichsmark.

Poglej Boljševiki in Nemško-sovjetski gospodarski sporazum

Nestor Ivanovič Mahno

Nestor Ivanovič Mahno (tudi Očka Mahno; Нестор Іванович Махно, Не́стор Ива́нович Махно́), ukrajinski anarho-komunist, gverilec in politik, * 26. oktober 1888, † 6. julij 1934.

Poglej Boljševiki in Nestor Ivanovič Mahno

Nikolaj Ernestovič Bauman

Nikolaj Ernestovič Bauman (rusko Никола́й Эрне́стович Ба́уман), ruski revolucionar in boljševik, * 29. maj (17. maj, ruski koledar) 1873, Kazan, Rusija, † 31. oktober (18. oktober) 1905, Moskva.

Poglej Boljševiki in Nikolaj Ernestovič Bauman

Nikolaj Fjodorovič Preobraženski

Nikolaj Fjodorovič Preobraženski, rusko-slovenski jezikoslovec, filolog, kulturni in literarni zgodovinar, rusist, prevajalec, * 24. marec 1893, Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 22. november 1970, Zadar, SFRJ (sedaj Hrvaška).

Poglej Boljševiki in Nikolaj Fjodorovič Preobraženski

Nikolaj II. Ruski

Nikolaj II.

Poglej Boljševiki in Nikolaj II. Ruski

Nikolaj Ivanovič Buharin

Nikolaj Ivanovič Buharin, ruski boljševik, revolucionar, ekonomist, politik, državnik, marksistični gospodarski teoretik in filozof, * 9. oktober (27. september, ruski koledar) 1888, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 15. marec 1938, Komunarka, Moskovska oblast, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Boljševiki in Nikolaj Ivanovič Buharin

Nikolaj Ivanovič Ježov

Nikolaj Ivanovič Ježov, rusko Никола́й Иванович Ежо́в, ruski boljševik, komunist, revolucionar in vodja obveščevalne službe, * 1. maj (po julijanskem koledarju 19. april) 1895, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 4. februar 1940, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Boljševiki in Nikolaj Ivanovič Ježov

Novodevičji samostan

Novodevičji samostan, znan tudi pod imenom samostan Matere Božje-Smolenske (rusko Новодевичий монастырь – Novodévičij monastýr’, Богородице-Смоленский монастырь – Bogoródice-Smolénskij monastýr’), je verjetno najbolj znan moskovski samostan.

Poglej Boljševiki in Novodevičji samostan

Odesa

Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.

Poglej Boljševiki in Odesa

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.

Poglej Boljševiki in Oktobrska revolucija

Olga Spesivceva

Olga Aleksandrovna Spesivceva (Ольга Алекса́ндровна Спеси́вцева), ruska balerina, *, Rostov na Donu, Ruski imperij, † 16. september 1991, Valley Cottage, New York, ZDA.

Poglej Boljševiki in Olga Spesivceva

Orožje in tehnologija prve svetovne vojne

zahodni fronti Vojaška in ostala tehnologija je bila med prvo svetovno vojno eden izmed ključnih dejavnikov, ki je drastično spremenila način bojevanja.

Poglej Boljševiki in Orožje in tehnologija prve svetovne vojne

Panslavizem

evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.

Poglej Boljševiki in Panslavizem

Papež Pij XI.

Papež Pij XI. (Papa Pius Undecimus), rojen kot Ambrogio Damiano Achille Ratti, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 31. maj 1857, Desio (Lombardija Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo – danes Italija), † 10.

Poglej Boljševiki in Papež Pij XI.

Pavel Aleksandrovič Florenski

Pavel Aleksandrovič Florenski,, ruski pravoslavni duhovnik, teolog, filozof, matematik in elektroinženir, * 21. januar 1882, Jevlah, Jelizavetpolska gubernija, Ruski imperij (sedaj Azerbajdžan), † 8. december 1937, Solovki, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Boljševiki in Pavel Aleksandrovič Florenski

Pavel Karlovič Šternberg

Pavel Karlovič Šternberg, ruski astronom, revolucionar, boljševik in državnik, * 2. april 1865, Orjol, Ruski imperij (danes Rusija), † 1. februar 1920, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Boljševiki in Pavel Karlovič Šternberg

Pionirska organizacija

Pionirska organizacija je organizacija za otroke, ki jo vodi Komunistična partija.

Poglej Boljševiki in Pionirska organizacija

Počajevska lavra

Počajevska lavra Marijinega vnebovzetja je samostan v mestu Počajev (Почаїв) v rajonu Kremenec, Ternopilski oblasti, v Ukrajini.

Poglej Boljševiki in Počajevska lavra

Poboj družine Mavsar

Poboj družine Mavsar iz vasi Praproče pri Šentrupertu na Dolenjskem predstavlja enega najbolj znanih vojnih zločinov slovenskih partizanov nad slovenskim civilnim prebivalstvom za časa 2. svetovne vojne.

Poglej Boljševiki in Poboj družine Mavsar

Politični komisar

Polítični komisár je bil naziv za častnika, ki ga je v vojaško enoto imenovala komunistična partija.

Poglej Boljševiki in Politični komisar

Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi

Josifa Stalina Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) so bila obdobja, ko so sovjetske komunistične oblasti brutalno zatirale in preganjale različne oblike cerkve in vere v različnem obsegu, odvisno od državnih interesov.

Poglej Boljševiki in Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi

Prostovoljna protikomunistična milica

Prostovoljne protikomunistične milice (''PPKM). Prostovoljna protikomunistična milica (italijansko Milizia volontaria anticomunista, kratica MVAC; slabšalno bela garda; manj natančno vaške straže) je bila slovenska kolaborantska milica pod italijanskim poveljstvom, ki je bila ustanovljena na področju Ljubljanske pokrajine 6.

Poglej Boljševiki in Prostovoljna protikomunistična milica

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Boljševiki in Prva svetovna vojna

Radio Moskva

QSL kartica Radia Moskva (1969) Radio Moskva je radijska postaja, ki so jo leta 1922 v Rusiji ustanovili boljševiki.

Poglej Boljševiki in Radio Moskva

Rdeči teror

Rdeči teror je bila kampanja politične represije in usmrtitev v Sovjetski Rusiji, ki so jo izvajali boljševiki, predvsem prek ČEKE, boljševiške tajne policije.

Poglej Boljševiki in Rdeči teror

Rekviem (cikel pesmi)

Naslovnica prve delne izdaje ''Rekviema'' iz leta 1963 Rekviem, cikel pesmi ruske pesnice Ane Ahmatove, nastal v letih 1935−1940.

Poglej Boljševiki in Rekviem (cikel pesmi)

Religija v Sovjetski zvezi

Josifa Stalina. Sovjetsko zvezo so leta 1922 ustanovili boljševiki in pri tem razglasili dokončno razpustitev Ruskega cesarstva.

Poglej Boljševiki in Religija v Sovjetski zvezi

Remington Arms

Remington Arms je ameriško orožarsko podjetje s sedežem v Madisonu v zvezni državi Severna Karolina.

Poglej Boljševiki in Remington Arms

Risto Ryti

Risto Heikki Ryti, finski politik, * 3. februar, 1889, † 25. oktober 1956.

Poglej Boljševiki in Risto Ryti

Robinzoniada, anu čemi ingliseli papa

Robinzoniada, anu čemi ingliseli papa je sovjetski komični film iz leta 1987, ki ga je režirala Nana Džordžadze po scenariju Iraklija Kvirikadzeja.

Poglej Boljševiki in Robinzoniada, anu čemi ingliseli papa

Romanovi

Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.

Poglej Boljševiki in Romanovi

Rostov na Donu

Pogled na Rostov na Donu ponoči z levega brega Dona, 2007 Rostov na Donu je pristaniško mesto v Rusiji.

Poglej Boljševiki in Rostov na Donu

Ruska državljanska vojna

avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.

Poglej Boljševiki in Ruska državljanska vojna

Ruska književnost

Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.

Poglej Boljševiki in Ruska književnost

Ruska policija

Ruska policija (rusko: полиция, tr. Politsiya, IPA) je zvezna agencija za kazenski pregon v Rusiji, ki deluje pod ministrstvom za notranje zadeve.

Poglej Boljševiki in Ruska policija

Ruska republika

Ruska republika, uradno Ruska demokratična federalna republika je bila kratkotrajna država, ki je nadzirala de jure ozemlje bivšega Ruskega imperija po razglasitvi Ruske začasne vlade 14.

Poglej Boljševiki in Ruska republika

Ruska revolucija

Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.

Poglej Boljševiki in Ruska revolucija

Ruska revolucija (1905)

Ruska revolucija (1905) je bila protest delavskih in kmečkih množic proti nevzdržnim delovnim in življenjskim razmeram in vzporedno poskus naprednih intelektualcev, delavcev in kmetov, da bi prisilili carja Nikolaja II. k uvedbi ustavne monarhije.

Poglej Boljševiki in Ruska revolucija (1905)

Ruska sovjetska federativna socialistična republika

Ruska sovjetska federativna socialistična republika (prvotno Ruska socialistična federativna sovjetska republika;; kratica RSFSR) je bilo uradno ime ruske države pod vladavino Leninovih boljševikov v letih 1917/18 do 1922, nato pa je postala ena izmed zveznih republik Sovjetske zveze (v letih 1922-1991).

Poglej Boljševiki in Ruska sovjetska federativna socialistična republika

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Boljševiki in Ruski imperij

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.

Poglej Boljševiki in Sankt Peterburg

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Boljševiki in Seznam filozofskih vsebin

Seznam invazij in okupacij Ukrajine

Ozemlje današnje Ukrajine je bilo v svoji zgodovini večkrat napadeno ali okupirano.

Poglej Boljševiki in Seznam invazij in okupacij Ukrajine

Seznam slovenskih besed ruskega izvora

Veliko jezikov, vključno s slovenščino vsebuje besede, ki so verjetno izposojene iz ruščine.

Poglej Boljševiki in Seznam slovenskih besed ruskega izvora

Seznam socioloških vsebin

Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.

Poglej Boljševiki in Seznam socioloških vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Poglej Boljševiki in Seznam zgodovinskih vsebin

Simon Petljura

Simon Vasiljovič Petljura ali Petlura je bil ukrajinski politik in novinar, * 22. maj 1879, Poltava, Rusko carstvo, † 25. maj 1926, Pariz, Francija.

Poglej Boljševiki in Simon Petljura

Socialna demokracija

Mednarodni logotip socialne demokracije Socialna demokracija je svetovno politično gibanje, ki se zavzema za reforme kapitalistične družbe z demokratičnimi sredstvi v korist delavskega razreda.

Poglej Boljševiki in Socialna demokracija

Sovjet

Sovjet (rusko сове́т; dobesedno soglas) je naziv za politično organizacijo, ki se je uveljavila v Rusiji v času ruske revolucije.

Poglej Boljševiki in Sovjet

Sovjetska lakota 1932–1933

Sovjetska lakota v letih 1932–1933 je bila lakota na glavnih žitnih območjih Sovjetske zveze, vključno z Ukrajino, Severnim Kavkazom, Volgo, Kazahstanom, Južnim Uralom in Zahodno Sibirijo.

Poglej Boljševiki in Sovjetska lakota 1932–1933

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Poglej Boljševiki in Sovjetska zveza

Stanisław Ignacy Witkiewicz

Stanisław Ignacy Witkiewicz, znan po psevdonimu Witkacy, poljski pisatelj, slikar, filozof, teoretik, scenograf in fotograf, * 24. februar 1885, Varšava, † 18. september 1939, Jeziory.

Poglej Boljševiki in Stanisław Ignacy Witkiewicz

Straža (akademski klub)

Straža je bil katoliški akademski klub študentov ljubljanske univerze med obema svetovnima vojnama.

Poglej Boljševiki in Straža (akademski klub)

Sujumbikin stolp

Sujumbikin stolp Poševni Sujumbikin stolp (tatarsko Сөембикә манарасы, Söembikə manarası, rusko Ба́шня Сююмбикэ́, Bašnja Sujumbike) ali Kanova mošeja je verjetno najbolj znana in prepoznavna zgradba v Kazanu, Tatarstan, Rusija.

Poglej Boljševiki in Sujumbikin stolp

Svjatogirska lavra

Svjatogirska lavra svetega vnebovzetja (ukrajinsko Свято-Успенська Святогірська лавра, Svjato-Uspenska Svjatogir'ska lavra; rusko Свято-Успенская Святогорская лавра, Svjato-Uspenskaja Svjatogorskaja lavra) je velik pravoslavni krščanski samostan na desnem bregu reke Severski Donec.

Poglej Boljševiki in Svjatogirska lavra

Taškent

Kompleks Telyashayakh ob mošeji Barakhon s stavbo v kateri je shranjen rokopis originalnega Korana Taškent (/ˌtæʃˈkɛnt/;, Тошкент) je glavno mesto Uzbekistana.

Poglej Boljševiki in Taškent

Tambovski upor

Tambovski upor 1920–1921 je bil eden največjih in najbolj organiziranih kmečkih uporov, ki so izzvali boljševiško vlado med rusko državljansko vojno.

Poglej Boljševiki in Tambovski upor

Tauridska palača

Tauridska palača (rusko Таврический дворец, Tavričeskij dvorec) je ena največjih in najbolj zgodovinskih palač v Sankt Peterburgu, Rusija.

Poglej Boljševiki in Tauridska palača

Tbilisi

Tbilisi je glavno mesto in največje mesto Gruzije.

Poglej Boljševiki in Tbilisi

Tintin v Sovjetski zvezi

Naslovnica slovenskega prevoda, Založba Učila, 2013 Tintin v Sovjetski zvezi (Tintin au pays des Soviets) je prvi strip komične zbirke Tintin in njegove pustolovščine belgijskega striparja Hergéa.

Poglej Boljševiki in Tintin v Sovjetski zvezi

Trockizem

Lev Trocki, po katerem je poimenovana ideologija. Trockizem je politična ideologija in veja marksizma, ki so jo razvili ukrajinsko-ruski revolucionar Lev Trocki ter nekateri drugi člani leve opozicije in Četrte internacionale.

Poglej Boljševiki in Trockizem

Ukrajinska ljudska republika

Ukrajinska ljudska republika je bila kratkoživa država v Vzhodni Evropi.

Poglej Boljševiki in Ukrajinska ljudska republika

Ukrajinska sovjetska socialistična republika

Ukrajinska sovjetska socialistična republika (Ukrajinska SSR;, Ukrajin'ska Radjan'ska Socialistyčna Respublika, kratica УРСР, URSR;, kratica УССР, USSR), znana tudi kot Sovjetska Ukrajina, je bila ena od republik Sovjetske zveze od njene ustanovitve leta 1922 do razpada leta 1991.

Poglej Boljševiki in Ukrajinska sovjetska socialistična republika

Usmrtitev družine Romanov

Družino Romanov so boljševiki ubili v noči iz 17. na 18. julij 1918. Rusko cesarsko družino Romanov (Nikolaja II. iz Rusije, njegovo ženo Aleksandro Fjodorovno in njunih pet otrok: Olgo, Tatjano, Marijo, Anastazijo in Alekseja) so boljševiški revolucionarji pod vodstvom Jakova Jurovskega ustrelili in ubili z bajonetom po ukazu Uralskega regionalnega sovjeta v Jekaterinburgu v noči s 16.

Poglej Boljševiki in Usmrtitev družine Romanov

Uzbekistan

Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Boljševiki in Uzbekistan

Vera Holodna

Vera Vasiljevna Holodna (roj. Levčenko), ukrajinska filmska igralka, * 5. avgust 1893, Poltava, Rusko carstvo (zdaj Ukrajina), † 16. februar 1919, Odesa, Ukrajinska ljudska republika.

Poglej Boljševiki in Vera Holodna

Versajska mirovna pogodba

''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.

Poglej Boljševiki in Versajska mirovna pogodba

Viljam Genrihovič Fisher

Viljam Genrihovič Fisher (ruska cirilica: Вильям Генрихович Фишер), ruski vohun, * 11. julij 1903, Benwell, Newcastle upon Tyne, † 15. november 1971.

Poglej Boljševiki in Viljam Genrihovič Fisher

Vladimir Lenin

Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.

Poglej Boljševiki in Vladimir Lenin

Vladimir Nabokov

Vladimir Vladimirovič Nabokov (objavljal tudi pod psevdonimom Sirin (Си́рин)), rusko-ameriški pisatelj, pesnik in entomolog, * 22. april (10. april, ruski koledar) 1899, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. julij 1977, Montreux, Švica.

Poglej Boljševiki in Vladimir Nabokov

Vladimir Pikalov

Vladimir Karpovič Pikalov, ruski general in vojak * 15. september 1924, Armavir, Sovjetska zveza † 29. marec 2003, Moskva, Rusija.

Poglej Boljševiki in Vladimir Pikalov

Vojna na Bližnjem vzhodu

Vojna na Bližnjem vzhodu zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno Osmansko cesarstvo.

Poglej Boljševiki in Vojna na Bližnjem vzhodu

Vojne reparacije

Vojne reparacije (tudi vojna odškodnina) je odškodnina, ki jo po vojni plača ena stran drugi.

Poglej Boljševiki in Vojne reparacije

Votli cekini ali Popotovanje od očeta in nazaj

Votli cekini ali popotovanje od očeta in nazaj je drama Žarka Petana.

Poglej Boljševiki in Votli cekini ali Popotovanje od očeta in nazaj

Vzroki druge svetovne vojne

Poljska kampanja, pri čemer je Nemčija napadla Poljsko, velja za povod za izbruh druge svetovne vojne. Vzroke za izbruh druge svetovne vojne, ki je bila najsmrtonosnejši spopad v človeški zgodovini, so iskali zgodovinarji iz mnogih držav, ki so jih preučevali in jim namenili veliko pozornosti.

Poglej Boljševiki in Vzroki druge svetovne vojne

Władysław Anders

Władysław Albert Anders, poljski general, politik in vojaški zgodovinar, * 11. avgust 1892, † 12. maj 1970.

Poglej Boljševiki in Władysław Anders

Wimpffen

Wimpffen tudi Wimpfen ali Wümpffen (Grafen von Wimpffen.) je ime izvirno württemberške plemiške viteške družine.

Poglej Boljševiki in Wimpffen

Zajčji otok (Sankt Peterburg)

Zajčji otok (rusko Заячий остров) je otok v reki Nevi v Sankt Peterburgu, Rusija.

Poglej Boljševiki in Zajčji otok (Sankt Peterburg)

Zastava Rusije

Ruske federacije Zastava Rusije, znana tudi kot zastava Ruske federacije, je tribarvnica, sestavljena iz treh enako vodoravnih polj: bela na vrhu, modra na sredini in rdeča na dnu.

Poglej Boljševiki in Zastava Rusije

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Boljševiki in Združene države Amerike

Zgodovina Armenije

Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.

Poglej Boljševiki in Zgodovina Armenije

Zgodovina Tatarstana

Zgodovina Tatarstana je povezana z zgodovino Povolžja.

Poglej Boljševiki in Zgodovina Tatarstana

Zgodovina Združenih držav Amerike

Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.

Poglej Boljševiki in Zgodovina Združenih držav Amerike

Zveza bojevitih ateistov

Naslovnica članske izkaznice Zveze bojevitih ateistov. Zveza bojevitih ateistov (rusko Союз воинствующихбезбожников – Sojúz voínstvujuščih bezbóžnikov) je bila ateistična in protiverska organizacija delavcev in inteligence, ki se je razvila v Sovjetski zvezi pod vplivom ideoloških in kulturnih pogledov ter politike Komunistične partije Sovjetske zveze od leta 1925 do 1947.

Poglej Boljševiki in Zveza bojevitih ateistov

Zveza komunistične mladine Jugoslavije

Zveza komunistične mladine Jugoslavije (kratica ZKMJ; srbohrvaško: Savez komunističke omladine Jugoslavije; makedonsko: Сојуз на комунистичката младина на Југославија; kratica SKOJ) je bila politična mladinska organizacija Komunistične partije Jugoslavije (KPJ).

Poglej Boljševiki in Zveza komunistične mladine Jugoslavije

Zveza komunistične mladine Slovenije

Zveza komunistične mladine Slovenije je bila politična mladinska organizacija Komunistične partije Slovenije (KPS).

Poglej Boljševiki in Zveza komunistične mladine Slovenije

13. marec

13.

Poglej Boljševiki in 13. marec

17. julij

17.

Poglej Boljševiki in 17. julij

1903

1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Boljševiki in 1903

1907

1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Boljševiki in 1907

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Boljševiki in 1918

1919

1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Boljševiki in 1919

1998

1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Boljševiki in 1998

2. januar

2.

Poglej Boljševiki in 2. januar

7. november

7.

Poglej Boljševiki in 7. november

Prav tako znan kot Boljševik, Boljševisti, Boljševizem.

, Kazahstan, Kazanska Mati Božja, Kliment Jefremovič Vorošilov, Komunistična partija Sovjetske zveze, Komunizem, Križanje (smrtna kazen), Kronštat, Kronštatski upor, Kronologija prve svetovne vojne, Latvijski strelci, Lavrentij Pavlovič Berija, Legenda o nožu v hrbet, Leontij von Wimpffen, Lev Borisovič Kamenjev, Lev Izakovič Šestov, Lev Trocki, Levičarstvo: otroška bolezen komunizma, Liberalizem, Mahnovščina, Margaret Thatcher, Maria Wittek, Marksizem, Mednarodna leninska šola, Miguel de Unamuno, Mihail Eisenstein, Mihail Ivanovič Kalinin, Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev, Nürnberški kodeks, Nemško-sovjetski gospodarski sporazum, Nestor Ivanovič Mahno, Nikolaj Ernestovič Bauman, Nikolaj Fjodorovič Preobraženski, Nikolaj II. Ruski, Nikolaj Ivanovič Buharin, Nikolaj Ivanovič Ježov, Novodevičji samostan, Odesa, Oktobrska revolucija, Olga Spesivceva, Orožje in tehnologija prve svetovne vojne, Panslavizem, Papež Pij XI., Pavel Aleksandrovič Florenski, Pavel Karlovič Šternberg, Pionirska organizacija, Počajevska lavra, Poboj družine Mavsar, Politični komisar, Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi, Prostovoljna protikomunistična milica, Prva svetovna vojna, Radio Moskva, Rdeči teror, Rekviem (cikel pesmi), Religija v Sovjetski zvezi, Remington Arms, Risto Ryti, Robinzoniada, anu čemi ingliseli papa, Romanovi, Rostov na Donu, Ruska državljanska vojna, Ruska književnost, Ruska policija, Ruska republika, Ruska revolucija, Ruska revolucija (1905), Ruska sovjetska federativna socialistična republika, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Seznam filozofskih vsebin, Seznam invazij in okupacij Ukrajine, Seznam slovenskih besed ruskega izvora, Seznam socioloških vsebin, Seznam zgodovinskih vsebin, Simon Petljura, Socialna demokracija, Sovjet, Sovjetska lakota 1932–1933, Sovjetska zveza, Stanisław Ignacy Witkiewicz, Straža (akademski klub), Sujumbikin stolp, Svjatogirska lavra, Taškent, Tambovski upor, Tauridska palača, Tbilisi, Tintin v Sovjetski zvezi, Trockizem, Ukrajinska ljudska republika, Ukrajinska sovjetska socialistična republika, Usmrtitev družine Romanov, Uzbekistan, Vera Holodna, Versajska mirovna pogodba, Viljam Genrihovič Fisher, Vladimir Lenin, Vladimir Nabokov, Vladimir Pikalov, Vojna na Bližnjem vzhodu, Vojne reparacije, Votli cekini ali Popotovanje od očeta in nazaj, Vzroki druge svetovne vojne, Władysław Anders, Wimpffen, Zajčji otok (Sankt Peterburg), Zastava Rusije, Združene države Amerike, Zgodovina Armenije, Zgodovina Tatarstana, Zgodovina Združenih držav Amerike, Zveza bojevitih ateistov, Zveza komunistične mladine Jugoslavije, Zveza komunistične mladine Slovenije, 13. marec, 17. julij, 1903, 1907, 1918, 1919, 1998, 2. januar, 7. november.