Odpri v Google MapsKazalo
33 odnosi: Arminij, Avgustov forum, Baton I., Castra Vetera, Flevum, Frankovsko cesarstvo, Gaj Avgust Oktavijan, Germanik, Gornja Germanija, Gozd (razločitev), Hati (germansko pleme), Heruski, II. legija Augusta, IX. legija Hispana, Katvalda, Laba, Langobardi, Limes Germanicus, Marobod, Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu, Publij Kvintilij Var, Rimska legija, Seznam zgodovinskih vsebin, Velika Germanija, XIII. legija Gemina, XIV. legija Gemina, XIX. legija, XVII. legija, XVIII. legija, XX. legija Valeria Victrix, XXI. legija Rapax, Zgodovina Rimskega cesarstva, 9.
Arminij
Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Arminij
Avgustov forum
Avgustov forum (italijansko: Foro di Augusto) je eden izmed cesarskih forumov v Rimu, ki ga je zgradil Avgust.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Avgustov forum
Baton I.
Baton I. ali Baton Dezitijat, ilirski vojskovodja, vodja velike ilirske vstaje proti Rimljanom leta 6-9 n. št..
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Baton I.
Castra Vetera
Lokacija legijskih taborov Vetera in ''Colonia Ulpia Traiana'' v toku Spodnjegermanskega limesa Castra Vetera (tudi: Vetera Castra ali le Vetera; včasih v literaturi, na zemljevidih in pogovorno predvsem kot Castra Vetera) je bilo ime za lokacijo dveh zaporednih rimskih legijskih taborov v provinci Spodnja Germanija blizu današnjega Xantena na Spodnjem Porenju.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Castra Vetera
Flevum
Spodnje Germanije blizu Fectia Rimske fortifikacije na Nizozemskem Flevum je bil kastrum in pristanišče Rimljanov v Friziji (sedanji Severni Holandiji), zgrajeno zaradi želje cesarja Avgusta po osvojitvi germanskih poseljenih ozemlji med reko Ren in Labo.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Flevum
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Frankovsko cesarstvo
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Gaj Avgust Oktavijan
Germanik
Germanik Julij Cezar (latinsko), znan tudi kot Germanik in Germanik starejši, je bil rimski vojskovodja in državnik in pripadnik prve rimske cesarske Julijsko-klavdijske dinastije, * 24. maj 15 pr. n. št., † 9. oktober 19.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Germanik
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Gornja Germanija
Gozd (razločitev)
Gozd je lahko.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Gozd (razločitev)
Hati (germansko pleme)
Hadrijanom (vladal 117–138); domovina Hatov je bila centralna Nemčija Hati (latinsko, grško ali, nemško Chatten) so bili germansko pleme, katerega pradomovina na začetku 1.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Hati (germansko pleme)
Heruski
Rimsko cesarstvo v času cesarja Hadrijana (vladal 117-138) Heruski, germansko pleme, ki je bilo v 1.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Heruski
II. legija Augusta
Druga Avgustova legija (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 43 pr.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in II. legija Augusta
IX. legija Hispana
IX.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in IX. legija Hispana
Katvalda
Germanska ljudstva okoli leta 50 n. št. Katvalda je bil izgnani markomanski plemič, ki je leta 18 n. št.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Katvalda
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Laba
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Langobardi
Limes Germanicus
(latinsko za germansko mejo) je v sodobnem času ime mejne črte fortifikacij, ki so omejevale antične rimske province Germania Inferior, Germania Superior in Raetia, ki so ločevale Rimsko cesarstvo in nepokorjena germanska plemena od leta 83 do približno 260 našega štetja.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Limes Germanicus
Marobod
Marobod (latinsko) je bil kralj Markomanov in Kvadov, dela germanskih Svebov, ki je vladal od leta 9/6 pr.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Marobod
Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Jove z žezlom in kroglo (prva polovica 1. stoletja n. št.).The imperial cult in Roman Britain-Google docs Rekonstrukcija rimske enote iz obdobja okoli 70 n. št. Zgradba v ozadju ni tipičen tabor. Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in provincialna vlada.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Publij Kvintilij Var
Publij Kvintilij Var (latinsko Publius Quintilius Varus), rimski politik in general cesarja Avgusta, poznan je predvsem po katastrofalnem porazu v bitki z germanskim generalom Arminijem v Tevtoburškem gozdu, kjer je izgubil tri legije in svoje življenje, * 46 pr.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Publij Kvintilij Var
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Rimska legija
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Seznam zgodovinskih vsebin
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Velika Germanija
XIII. legija Gemina
Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in XIII. legija Gemina
XIV. legija Gemina
XIV. legija Gemina – Dvojčica (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 57 pr. n. št. ustanovil Julij Cezar. Vzdevek Gemina kaže, da je nastala z združitvijo dveh legij: prva je bila XIV. legija, ki se je bojevala v bitki pri Aleziji, druga pa legija Martia (Marsova legija). Vzdevek Victriyx – Zmagovita je dobila od cesarja Avgusta za zasluge pri zatiranju velike panonske vstaje leta 9.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in XIV. legija Gemina
XIX. legija
Rekonstruiran legijin prapor (orel) Devetnajsta legija (latinsko Legio undevigesima), rimska legija, ki jo je leta 41 ali 40 pr.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in XIX. legija
XVII. legija
Rekonstruiran legijin prapor (orel) XVII.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in XVII. legija
XVIII. legija
Nagrobnih napis za Gaja Pompeja Prokula, tretjega sina Gaja, vojaškega tribuna XVIII. legije, prefekta inženircev s častnim nazivom sevirja konjeniških enot; Museo Epigrafico, Terme di Diocleziano, Rim Epitaf Marka Celija, centurija XVIII. (XIIX.) legije Osemnajsta legija (latinsko Legio duodevigesima, pisano z XVIII ali XIIX), rimska legija, ustanovljena okoli leta 41 pr.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in XVIII. legija
XX. legija Valeria Victrix
Britaniji. Tam je bila od leta 88 n. št. do poznega 3. stoletja ali še dlje. Strešnik iz Holta, Clwyd, Wales z oznakami XX. legije Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in XX. legija Valeria Victrix
XXI. legija Rapax
XXI.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in XXI. legija Rapax
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in Zgodovina Rimskega cesarstva
9
9 (IX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Bitka v Tevtoburškem gozdu in 9