Kazalo
48 odnosi: Abeceda, Aj Ata, Ak Kojunlu, Arabska abeceda, Atešgah, Azerbajdžan, Azerbajdžanci, Azerbajdžanski marš, Azerbajdžanski stolp, Azi Aslanov, Šeki, Azerbajdžan, Železniška postaja Baku, Bolgarija na Pesmi Evrovizije, Dagestan, Derbent, Federalni subjekti Rusije, Gagauzi, Gagavščina, Geografija Gruzije, Gorski Karabah, Hinalig, Iğdır, Irak, Jer Tanrı, Kajra, Karapapaki, Kavkaška regija, Mahačkala, Margarita Josifovna Aliger, Medresa, Meshetski Turki, Nahičevan, Palača šekijskih kanov, Proletarci vseh dežel, združite se!, Sajat Nova, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam jezikov, Seznam jezikov po številu govorcev, Seznam kod ISO 639-2, Srednji vzhod, Tabriz, Tengri, Turščina, Turški jeziki, Turkmenščina, Uzun Hasan, Zelo široki sredinski zadnji nezaokroženi samoglasnik, Ј.
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Azerbajdžanščina in Abeceda
Aj Ata
Aj Ata (turško in azerbajdžansko Ay Ata, v cirilici Ай Ата), včasih tudi Aj Tanrı ali Aj Dede (turško Ay Dede, turkmensko Aý Däde, azerbajdžansko Ay Dədə) je ena od mitoloških entitet v turški mitologiji in tengrizmu.
Poglej Azerbajdžanščina in Aj Ata
Ak Kojunlu
Ak Kojunlu ali Turkmeni bele ovce (turško Akkoyunlular, perzijsko آق قویونلو, azerbajdžansko Ağqoyunlular) je bila sunitska, perzijsko orientirana oguška turška plemenska zveza oziroma dinastija, ki je vladala od leta 1378 do 1503 v delih sedanje vzhodne Turčije.
Poglej Azerbajdžanščina in Ak Kojunlu
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Azerbajdžanščina in Arabska abeceda
Atešgah
Atešgah (iz perzijskega آتشگاه, Ātashgāh, azerbajdžansko Atəşgah), pogosto imenovan "Ognjeni tempelj v Bakuju", je gradu podoben tempelj v Surakaniju, predmestju Bakuja v Azerbajdžanu.
Poglej Azerbajdžanščina in Atešgah
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Azerbajdžanščina in Azerbajdžan
Azerbajdžanci
Plesalke v narodnih nošah Azerbajdžanci ali Azeri so turški narod, ki živi v Azerbajdžanu in severnem Iranu (Južni Azerbejdžan), pa tudi širše od Kavkaza do Iranske planote.
Poglej Azerbajdžanščina in Azerbajdžanci
Azerbajdžanski marš
»Azerbajdžanski marš« (azerbajdžansko: Azərbaycan marşı) je državna himna Azerbajdžana.
Poglej Azerbajdžanščina in Azerbajdžanski marš
Azerbajdžanski stolp
Azerbajžanski stolp (azerbajdžansko: Azərbaycan Qala) je načrtovani, 1050 metrov visok nebotičnik, ki naj bi zgradili na Hazarskih otokih, 25 kilometrov južno od Bakuja v Azerbajdžanu.
Poglej Azerbajdžanščina in Azerbajdžanski stolp
Azi Aslanov
Azi Ahad ogli Aslanov (azersko Həzi Aslanov), azerbajdžanski (sovjetski) general in heroj Sovjetske zveze, * 22. januar, 1910, Lankaran, Ruski imperij, † 24. januar 1945, Latvija.
Poglej Azerbajdžanščina in Azi Aslanov
Šeki, Azerbajdžan
Šeki je mesto v severozahodnem Azerbajdžanu, obkroženo z istoimenskim okrožjem.
Poglej Azerbajdžanščina in Šeki, Azerbajdžan
Železniška postaja Baku
Panorama pročelja železniške postaje. Železniška postaja Baku (azersko Bakı Dəmir Yolu Vağzalı) je osrednja postaja Bakuja, glavnega mesta Azerbajdžana.
Poglej Azerbajdžanščina in Železniška postaja Baku
Bolgarija na Pesmi Evrovizije
Kristian Kostov leta 2017. Elica Todorova in Stojan Jankulov v Helsinkih leta 2007. Balthazar v Beogradu leta 2008. Bolgarija se je Pesmi Evrovizije prvič udeležila leta 2005.
Poglej Azerbajdžanščina in Bolgarija na Pesmi Evrovizije
Dagestan
Dagestan (uradno Republika Dagestan) je avtonomna in suverena republika Ruske federacije v Severnokavkaškem federalnem okrožju.
Poglej Azerbajdžanščina in Dagestan
Derbent
Derbent (lezginsko Кьвевар; azerbajdžansko Dərbənd; avarsko Дербенд; perzijsko دربند; judeotatarsko דארבּאנד / Дэрбэнд / Dərbənd) je mesto v Republiki Dagestan v Ruski federaciji ob meji z Azerbajdžanom.
Poglej Azerbajdžanščina in Derbent
Federalni subjekti Rusije
Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije ali preprosto kot subjekti federacije, so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.
Poglej Azerbajdžanščina in Federalni subjekti Rusije
Gagauzi
| region9.
Poglej Azerbajdžanščina in Gagauzi
Gagavščina
Gagavščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Poglej Azerbajdžanščina in Gagavščina
Geografija Gruzije
Gruzija je država v kavkaški regiji.
Poglej Azerbajdžanščina in Geografija Gruzije
Gorski Karabah
Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.
Poglej Azerbajdžanščina in Gorski Karabah
Hinalig
Hinalig (azerbajdžansko Xınalıq, hinališko Kətş, Keč) je starodavna vas v Visokem Kavkazu, katere zgodovina sega v obdobje Kavkaške Albanije.
Poglej Azerbajdžanščina in Hinalig
Iğdır
Iğdır (İzmir, azersko: İğdır, armensko: Իգդիր, kurdščino: Îdir) je peto največje mesto v Turčiji in središče province province Iğdır.
Poglej Azerbajdžanščina in Iğdır
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Azerbajdžanščina in Irak
Jer Tanrı
Jer Tanrı, Jerengri ali Certenger (turško in azerbajdžansko Yer Tanrı) je bila v turški mitologiji boginja zemlje.
Poglej Azerbajdžanščina in Jer Tanrı
Kajra
Kajra ali Kajrakan (altajsko Кайракан, Kajrakan, kirgiško Кайра, Kajra, turško Kayra Han ali Kara Han, azerbajdžansko Kayra Xan, Kajra Han, osmansko كايرا), katerega še posebej častijo na Altaju, je poosebljenje neba kot začetka vsega, Sveti duh, vrhovni bog Tatarov in praoče človeštva.
Poglej Azerbajdžanščina in Kajra
Karapapaki
Karapapaški beki iz vasi Giziladži v Borčaliju, sedanja Gruzija (začetek 20. stoletja) Karapapaki ali Tarakama ((narečno Qarapapaxdar), Tərəkəmələr) so turško ljudstvo, skupina plemen ali ena od etnografskih skupin Azerbajdžancev, ki izvirno govori karapapaščino, zahodni oguški jezik, tesno povezan z azerbajdžanščino in turščino.
Poglej Azerbajdžanščina in Karapapaki
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Poglej Azerbajdžanščina in Kavkaška regija
Mahačkala
Mahačkala (avarsko МахӀачхъала, laško МахІачкъала, Анжи, Гьанжи, lezginsko, agulsko, tabasaransko, cahursko Магьачкъала, rutulsko МахаIчкала, kumiško Fort Maghach, azerbajdžansko Маһачгала, Mahaçqala, Анжи-Кала, čečensko Хинж-ГIала) je mesto na jugu Rusije, glavno mesto republike Dagestan v Severnokavkaškem zveznem okrožju (do 19.januarja 2010 dela Južnega zveznega okrožja).
Poglej Azerbajdžanščina in Mahačkala
Margarita Josifovna Aliger
Margarita Josifovna Aliger, ruska pisateljica, pesnica, prevajalka in novinarka, * 7. oktober (24. september, ruski koledar) 1915, Odesa, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 1. avgust 1992, Mičurinec, Moskovska oblast, Rusija.
Poglej Azerbajdžanščina in Margarita Josifovna Aliger
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Poglej Azerbajdžanščina in Medresa
Meshetski Turki
Meshetski Turki v Karabüku, Turčija Meshetski Turki, tudi turški Meshetijci, ahiški Turki in turški Ahiski, (მესხეთის თურქები Meskhetis t'urk'ebi) so etnična podskupina Turkov, ki so nekdaj naseljevali regijo Mesheti v Gruziji, vzdolž meje s Turčijo.
Poglej Azerbajdžanščina in Meshetski Turki
Nahičevan
Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.
Poglej Azerbajdžanščina in Nahičevan
Palača šekijskih kanov
Palača šekijskih kanov (azerbajdžansko Şəki xanlarının sarayı) v Šekiju, Azerbajdžan, je bila poletna rezidenca šekijskh kanov.
Poglej Azerbajdžanščina in Palača šekijskih kanov
Proletarci vseh dežel, združite se!
Grb Sovjetske zveze (1956-1991) z geslom Geslo v angleščini Zveze komunistov Slovenije z geslom Politično geslo »Proletarci vseh dežel, združite se!« (nemško Proletarier aler Länder vereinigt Euch!; rusko Пролетарии всехстран, соединяйтесь!, Proljetarii vsjeh stran, sojedinjajtjes'!) je eno izmed najslavnejših in najpomembnejših gesel komunističnega gibanja.
Poglej Azerbajdžanščina in Proletarci vseh dežel, združite se!
Sajat Nova
Harutjun Sajakjan - Sajat Nova (armensko Սայաթ-Նովա), armenski glasbenik, pesnik, diplomat, * 1712, † 1795.
Poglej Azerbajdžanščina in Sajat Nova
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Azerbajdžanščina in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam jezikov
To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.
Poglej Azerbajdžanščina in Seznam jezikov
Seznam jezikov po številu govorcev
Seznam petindvajsetih najbolj razširjenih jezikov sveta zložen po številu maternih govorcev v milijonih: Takšni seznami se lahko včasih medsebojno razlikujejo.
Poglej Azerbajdžanščina in Seznam jezikov po številu govorcev
Seznam kod ISO 639-2
ISO 639 ima tri sezname kod.
Poglej Azerbajdžanščina in Seznam kod ISO 639-2
Srednji vzhod
Definicija ''Greater Middle East'', kot jo je sprejela skupina G8 Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve.
Poglej Azerbajdžanščina in Srednji vzhod
Tabriz
Tabriz (Təbriz, Tabriz) je mesto z največjim številom prebivalcev v Iranskem Azerbajdžanu in ena od zgodovinskih prestolnic Irana.
Poglej Azerbajdžanščina in Tabriz
Tengri
Tengri (staroturško 12px12px12px12px, bolgarsko Тангра, Tangra, turško Tanrı, praturško * teŋri/* taŋrɨ, mongolsko Tngri, sodobno mongolsko Тэнгэр, Tenger) je eno od imen prvotnega glavnega božanstva xiongnujskih, hunskih, prabolgarskih in mongolskih ljudstev.
Poglej Azerbajdžanščina in Tengri
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Azerbajdžanščina in Turščina
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Poglej Azerbajdžanščina in Turški jeziki
Turkmenščina
Turkmenščina (turkmensko Türkmen dili, تورکمن ﺗﻴﻠی) je uradni jezik Turkmenistana.
Poglej Azerbajdžanščina in Turkmenščina
Uzun Hasan
Uzun Hasan (azerbajdžansko اوزون حسن, Uzun Həsən, turško Uzun Hasan (Uzun pomeni Visoki), perzijsko اوزون حسن) je bil deveti šahanšah oguške turške dinastije Ak Kojunlu, znane tudi kot Turkmeni bele ovce, * 1423, † 6. januar 1478.
Poglej Azerbajdžanščina in Uzun Hasan
Zelo široki sredinski zadnji nezaokroženi samoglasnik
Zeló širôki sredínski zádnji nèzaokróženi samoglásnik je vrsta samoglasniškega glasu, ki se pojavlja le v peščici jezikov.
Poglej Azerbajdžanščina in Zelo široki sredinski zadnji nezaokroženi samoglasnik
Ј
Ј je cirilska črka, ki je po obliki in izgovorjavi enaka latinični črki J. Črko uporabljajo v srbščini in makedonščini od Karadžićeve pravopisne reforme naprej.
Poglej Azerbajdžanščina in Ј
Prav tako znan kot Azerbajdžansko, Azerščina, Južno azerbajdžansko, Severno azerbajdžansko.