Komunikacija

425 odnosi: Absolutna ničla, Absorbirana doza, Absorpcija, Absorpcijski spekter, Acetilen, Agregatno stanje, Albrecht Kossel, Alfred Kastler, Alken, Alkin, Alkohol, Alojz Kodre, Amfoternost, Aminokislina, Amonijev nitrat, Analog (kemija), Angstrem, Antimaterija, Antioksidant, Antiproton, Anton Meden, Atom vodika, Atomska teža, Atomska ura, Atomska, molekulska in optična fizika, Atomske enote, Atomski polmer, Atomsko jedro, Avogadrova konstanta, Avstenit, Šahovski računalniški programi, Žarek gama, Živo srebro, Žlahtni plin, Žveplov heksafluorid, Časovna konstanta, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled tehnike merjenja časa, Čreslov cvet, Bakrov (II) acetat, Balmerjeva serija, Benzen, Benzofuran, Bertram Neville Brockhouse, Bialov test, Bikarbonat, Bikini, Biologija, Biuretski test, Blok d, ..., Blok f, Blok p, Blok s, Bohrov polmer, Boltzmannova konstanta, Bose-Einsteinov kondenzat, Bose-Einsteinova statistika, Braggov pogoj, Brownovo gibanje, Butan (plin), Butanol, Casimirjev pojav, Cepljivi material, Ceruloplazmin, Cezij, ChEBI, Claude Cohen-Tannoudji, Clifford Glenwood Shull, Comptonov pojav, Curiejeva temperatura, Davek na ogljik, Delčnovalovna dualnost, Delec alfa, Derivat, Dialektika, Diamagnetizem, Dietil eter, Difuzija, Dimetilpropan, Dioda, Disaharid, Dopant, Douglas Rayner Hartree, Dravit, Dvoatomna molekula, Ekfant, Ekologija ekosistemov, Eksotični atom, Eksploziv, Ekviparticijski izrek, Električna polarizacija, Elektrokemija, Elektron, Elektronegativnost, Elektronka, Elektronska afiniteta, Elektronska lupina, Elektronski mikroskop, Elektronvolt, Enantiomer, Energija, Energijski nivo, Enota atomske mase, Epikur, Epikurejstvo, Ernest Rutherford, Erwin Schrödinger, Eter, Ferit, Fizika osnovnih delcev, Fluorescein, Fluorescenčna spektroskopija, Fonon, Fosfolipid, Fosfor, Fotoelektrični pojav, Fotokemija, Fotosfera, Fotoupornik, Franck-Hertzev poskus, Freon, Fridmanovi enačbi, Friedrich August Kekulé, Funkcionalna skupina, Galaksija, Genesis (vesoljska sonda), Geometrijska izomerija, Gilbert Newton Lewis, Glavno kvantno število, Glicerofosfolipid, Globalni sistem pozicioniranja, Go, Grafen, Grafit, Gravitacijska fizika, Greenwiški srednji čas, Grki, Gustav Ludwig Hertz, Gustav Robert Kirchhoff, Hadron, Hannes Olof Gösta Alfvén, Hans Albrecht Bethe, Hartreejeva energija, Helij, Hertzsprung-Russllov diagram, Heterocista, Hibridizacija orbital, Hidrazin, Hladilno sredstvo, Homeopatija, Inducirani električni dipol, Infrardeča spektroskopija, Inkandescenca, Integrirano vezje, Interakcija (fizika), Intersticijski atom, Ion, Ionizacija, Ionizacijska energija, Ionizirajoče sevanje, Ionska vez, Izotop, Jacques-Louis Soret, James Clerk Maxwell, James Franck, James Prescott Joule, Janez Strnad, Jöns Jacob Berzelius, Jedrska fizika, Jedrska kemija, Jedrski razpad, Johannes Rydberg, John Dalton, Jokto, Joseph John Thomson, Josiah Willard Gibbs, Jota (predpona), Julius Plücker, Jupiter, Justus von Liebig, Kalifornij, Kapljevinski helij, Karbokation, Karboksilna kislina, Kemična vez, Kemija, Kemijska enačba, Kemijska formula, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kemijski zakon, Keplerjeva domneva, Keramika, Keton, Kilogram, Kislina, Kobalt, Koherentno valovanje, Komet, Komet Hale-Bopp, Konstanta fine strukture, Koordinativna kovalentna vez, Kovalentna vez, Kovalentni kristal, Kovalentni polmer, Kovina, Kovinska vez, Kraljeva ustanova Velike Britanije, Kripton, Kristal, Kristalna napaka, Kristalna struktura, Kristalografija, Kroženje kisika, Kroženje ogljika, Kubični model atoma, Kvantizacija, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Kvantno število, Kvark, Kvazidelec, Kvaziimpuls, Landéjev množitelj g, Laser Nd:YAG, Lasersko hlajenje, Lennard-Jonesov potencial, Levkip, Ligand, Ligand (koordinacijska kemija), Llewellyn Hilleth Thomas, Loschmidtovo število, Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, Lukrecij, Luna, Lymanova serija, Magično število (fizika), Magnet, Magnetizem, Magnetno kvantno število, Magnetno polje v snoveh, Magnon, Makromolekula, Matematična fizika, Materializem, Matrika razdalj, Max Born, Max Planck, Medmolekulska sila, Mednarodni kemijski identifikator, Mednarodni sistem enot, Medzvezdna snov, Mehanika, Metamaterial, Meteoroid, Metrika FLRW, Millerjevi indeksi, Mineral, Možgani, Mol (enota), Molarna koncentracija, Molekula, Molekularna geometrija, Molekularna orbitalna teorija, Molekulska masa, Molska masa, Monosaharid, Moseleyjev zakon, Mullikenova lestvica, Natrijev niobat, Nelinearna optika, Neon, Neprožni trk, Nerazločljiva delca, Nerjavno jeklo, Nevtrino, Nevtronij, Niels Henrik David Bohr, Nitrat, Nitrit, Nomenklatura organske kemije IUPAC, Notranja energija, Nukleofilna adicija, Nukleofilnost, Ogljik, Ogljikov hidrat, Ogljikov-dioksidni laser, Ogljikova nanocevka, Oksidacija alfa, Oksidacija omega, Oksidacijsko stanje, Oktanol, Ozon, Ozonska plast, Ozračje, Parni tlak, Paul Ehrlich, Paulijevo izključitveno načelo, Pavel Aleksejevič Čerenkov, Periodni sistem elementov, Peter Joseph William Debye, Pierre Duhem, Pierre Victor Auger, Pieter Zeeman, Pingvinon, Planckova gostota, Plazemski zaslon, Plazma (fizika), Poškodba, Podatomski delec, Pogostost izotopa, Pojav Čerenkova, Polarizabilnost, Polarizacija valovanja, Polarnost, Polprevodnik, Prapok, Prasevanje, Pravilo okteta, Praznina, Prehodni element, Prožni trk, Prožno sipanje, Propanol, Propozicijska logika, Prostorsko zapolnjeni model, Prostostna stopnja (mehanika), Protonacija, Računska kemija, Radikal (kemija), Radioaktivni izotop, Radioaktivnost, Radioluminiscenca, Ramanska spektroskopija, Rayleighovo sipanje, Razkolnost, Razpad beta, Razpadni čas, Red velikosti (števila), Redoks reakcija, Relativna molekulska masa, Rentgenska praškovna difrakcija, Richard Adolf Zsigmondy, Richard Phillips Feynman, Rietveldova analiza, Roger Penrose, Ruđer Josip Bošković, Rutherfordovo sipanje, Rydbergova formula, Rydbergova konstanta, Sekunda, Sevanje, Seznam alkanov, Seznam delcev, Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih elementov, Seznam kemijskih vsebin, Seznam mineralov v Sloveniji, Sfera, Sfingolipid, Sinton, Sipanje, Slaterjeva krivulja, Sonoluminiscenca, Specifična toplota, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna črta, Spektroskopija, Spinsko kvantno število, Spojina, Starkov pojav, Starogrška književnost, Starogrško razumevanje duše, Statistična mehanika, Stefanov tok, Stereokemija, Struktura elektronskih pasov, Struktura magmatskih kamnin, Strukturna formula, Superprevodnost, Supertekočnost, Svetloba, Svitanje (Kociper), Temna snov, Teorija, Teorija mirujočega stanja, Teorija valenčne vezi, Termodinamski sistem, Theodore von Kármán, Thomas Harriot, Tiol, Tirno kvantno število, Toplotno sevanje, Topnost, Trakija, Trdnina, Tyndallov pojav, Uklon nevtronov, Umeritvena teorija, Univerzalni koordinirani čas, Uvod v kvantno mehaniko, Vakuum, Valenca, Van der Waalsov polmer, Van der Waalsova sila, Vesolje, Vez, Vez π, Vicinalnost (kemija), Vladimir Aleksandrovič Fok, Vodikov peroksid, Vozilo, Vrstični tunelski mikroskop, William Thomson, Zajetje elektrona, Zakon o stalnih razmerjih, Zastrupitev z živim srebrom, Zdravilo, Zemlja, Zlitina, 1 E-10 m, 20. december, 2010 v znanosti, 23. april. Razširi indeks (375 več) » « Shrink indeks

Absolutna ničla

Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.

Novo!!: Atom in Absolutna ničla · Poglej več »

Absorbirana doza

Absorbírana dóza (oznaka D) je merilo za absorbirano energijo ionizirajočega sevanja.

Novo!!: Atom in Absorbirana doza · Poglej več »

Absorpcija

Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.

Novo!!: Atom in Absorpcija · Poglej več »

Absorpcijski spekter

Absorpcíjski spékter (tudi absórpcijski ~) je spekter, ki ga dobimo pri absorpciji določenih frekvenc oziroma valovnih dolžin.

Novo!!: Atom in Absorpcijski spekter · Poglej več »

Acetilen

Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).

Novo!!: Atom in Acetilen · Poglej več »

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Novo!!: Atom in Agregatno stanje · Poglej več »

Albrecht Kossel

Albrecht Kossel (polno ime Ludwig Karl Martin Leonhard Albrecht Kossel), nemški biokemik in zdravnik, * 16. september, 1853, Rostock, Mecklenburg - Predpomorjanska, Nemško cesarstvo, † 5. julij, 1927, Heidelberg, Baden-Württemberg, Weimarska republika.

Novo!!: Atom in Albrecht Kossel · Poglej več »

Alfred Kastler

Alfred Kastler, francoski fizik nemškega rodu, * 3. maj 1902, Guebwiller, Alzacija, Francija, † 7. januar 1984, Bandol, Francija.

Novo!!: Atom in Alfred Kastler · Poglej več »

Alken

Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.

Novo!!: Atom in Alken · Poglej več »

Alkin

etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.

Novo!!: Atom in Alkin · Poglej več »

Alkohol

Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول‎, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Novo!!: Atom in Alkohol · Poglej več »

Alojz Kodre

Alojzij Franc »Alojz« Kodre, slovenski fizik in prevajalec, * 22. februar 1944, Beljak, Avstrija.

Novo!!: Atom in Alojz Kodre · Poglej več »

Amfoternost

Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.

Novo!!: Atom in Amfoternost · Poglej več »

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Novo!!: Atom in Aminokislina · Poglej več »

Amonijev nitrat

Amonijev nitrat (NH4NO3) je sol, ki nastane z združitvijo amonijaka in dušikove kisline in se največ uporablja kot dušikovo gnojilo in eksploziv.

Novo!!: Atom in Amonijev nitrat · Poglej več »

Analog (kemija)

Analog (tudi strukturni analog) je v kemiji spojina, ki ima podobno strukturo in včasih tudi funkcijo kot druga spojina, od katere se razlikuje po določenem strukturnem fragmentu.

Novo!!: Atom in Analog (kemija) · Poglej več »

Angstrem

Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.

Novo!!: Atom in Angstrem · Poglej več »

Antimaterija

Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.

Novo!!: Atom in Antimaterija · Poglej več »

Antioksidant

sive krogle predstavljajo kisik, dušik, vodik in ogljik. Ántioksidánt je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul.

Novo!!: Atom in Antioksidant · Poglej več »

Antiproton

Antiproton (oznaka \bar p \) je antidelec protona.

Novo!!: Atom in Antiproton · Poglej več »

Anton Meden

Anton Meden, slovenski kemik, * 4. september 1963, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: Atom in Anton Meden · Poglej več »

Atom vodika

Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.

Novo!!: Atom in Atom vodika · Poglej več »

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Novo!!: Atom in Atomska teža · Poglej več »

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Novo!!: Atom in Atomska ura · Poglej več »

Atomska, molekulska in optična fizika

Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.

Novo!!: Atom in Atomska, molekulska in optična fizika · Poglej več »

Atomske enote

Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.

Novo!!: Atom in Atomske enote · Poglej več »

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Novo!!: Atom in Atomski polmer · Poglej več »

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Novo!!: Atom in Atomsko jedro · Poglej več »

Avogadrova konstanta

Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.

Novo!!: Atom in Avogadrova konstanta · Poglej več »

Avstenit

Avstenít je trdna raztopina na osnovi gama-železa (Fe&gamma).

Novo!!: Atom in Avstenit · Poglej več »

Šahovski računalniški programi

Razvoj šahovskih računalniških programov od mehanskih do aktualnih.

Novo!!: Atom in Šahovski računalniški programi · Poglej več »

Žarek gama

Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.

Novo!!: Atom in Žarek gama · Poglej več »

Živo srebro

Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.

Novo!!: Atom in Živo srebro · Poglej več »

Žlahtni plin

Žlahtni plini so elementi 18.

Novo!!: Atom in Žlahtni plin · Poglej več »

Žveplov heksafluorid

Žveplov heksafluorid (SF6) je anorganski, brezbarvni, brez vonja, nestrupen in nevnetljiv plin (v normalnih okoliščinah).

Novo!!: Atom in Žveplov heksafluorid · Poglej več »

Časovna konstanta

Časóvna konstánta (običajna označba z malo grško črko \tau\, (tav) je v fiziki in tehniki parameter, ki označuje odziv na skočni vnos prvega reda linearnega stacionarnega sistema (LTI).. Časovna konstanta je glavna karakteristična enota linearnega stacionarnega sistema (LTI) prvega reda. V časovnem območju je običajna izbira obravnavanja časovnega odziva preko prehodne funkcije na skočni vnos, ali preko impulzne prehodne funkcije na vnos Diracove porazdelitvene funkcije delta.. V frekvenčnem območju (na primer pri iskanju Fourierove transformacije prehodne funkcije, ali pri rabi vnosa, ki je preprosta sinusna funkcija časa) časovna konstanta določa tudi širino frekvenčnega obsega stacionarnega sistema prvega reda, to je frekvenco, pri kateri se izhodna moč signala zmanjša na polovico vrednosti, ki jo je imela pri nizkih frekvencah. Časovna konstanta se rabi tudi pri označevanju frekvenčnega odziva različnih sistemov obdelave signalov – magnetnih trakov, radijskih oddajnikov in sprejemnikov, opremi za rezanje in ponavljanje zapisov, digitalnih filtrov, ki se jih lahko modelira ali aproksimira z linearnimi stacionarnimi sistemi prvega reda. Rabi se tudi pri kontrolnih sistemih za kontrolnike delujoče z integracijo ali odvajanjem, ki so po navadi pnevmatski in ne električni. Časovne konstante so gradniki nakopičene sistemske analize (metode analize nakopičene kapacitete) za toplotne sisteme, ki se rabijo kadar se telesa ohlajajo ali segrevajo enakomerno pod vplivom ohlajanja ali segrevanja s prestopom toplote.. Fizično časovna konstanta predstavja potreben čas, da prehodna funkcija sistema doseže 1-1/e \approx 63,2\,\% svoje končne (asimptotične) vrednosti za sisteme, kjer vrednost narašča (npr. iz skočne rasti), ali predstavlja potreben čas za siteme, kjer vrednost pade na 1/e \approx 36,8\,\% (npr. iz skočnega pojemanja). Pri eksponentnem razpadu se časovna konstanta imenuje razpadna konstanta (z označbo \lambda\) in predstavlja tako razpadni čas (srednji življenjski čas) razpadnega sistema (npr. atoma) preden razpade, ali čas, da vsi razen 36,8 % atomov razpade. Zaradi tega je časovna konstanta daljša od razpolovnega časa, ki je čas v katerem razpade le 50 % atomov. Razpadna konstanta je obratna vrednost razpadnega časa (tudi z označbo \tau\): razpolovni čas pa je povezan z razpadnim časom: in.

Novo!!: Atom in Časovna konstanta · Poglej več »

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Novo!!: Atom in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina · Poglej več »

Časovni pregled tehnike merjenja časa

Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa.

Novo!!: Atom in Časovni pregled tehnike merjenja časa · Poglej več »

Čreslov cvet

Čreslov cvet (znanstveno ime Fuligo septica) je vrsta sluzavke izrazito žvepleno rumene barve.

Novo!!: Atom in Čreslov cvet · Poglej več »

Bakrov (II) acetat

Bakrov (II) acetat, znana tudi kot bakrov acetat, je kemična spojina s formulo Cu (OAc) 2, kjer je OAc-acetat (CH3CO2-).Hidrirani derivat, ki vsebuje eno molekulo vode za vsak Cu atom, je na voljo na trgu.

Novo!!: Atom in Bakrov (II) acetat · Poglej več »

Balmerjeva serija

Bálmerjeva sêrija je v fiziki spektralna serija črt, ki se izsevajo pri prehodu vodikovega atoma iz višjega v drugo najnižje stanje (n.

Novo!!: Atom in Balmerjeva serija · Poglej več »

Benzen

Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.

Novo!!: Atom in Benzen · Poglej več »

Benzofuran

Benzofuran je heterociklična spojina, sestavljena iz spojenega benzenovega in furanskega obroča.

Novo!!: Atom in Benzofuran · Poglej več »

Bertram Neville Brockhouse

Bertram Neville Brockhouse, kanadski fizik, * 15. julij 1918, Lethbridge, Alberta, Kanada, † 13. oktober 2003, Hamilton, Ontario, Kanada.

Novo!!: Atom in Bertram Neville Brockhouse · Poglej več »

Bialov test

Bialov test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti pentoz (monosaharidov s petimi ogljikovimi atomi) in pentozanov (polimerov, sestavljenih iz več pentoz).

Novo!!: Atom in Bialov test · Poglej več »

Bikarbonat

V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.

Novo!!: Atom in Bikarbonat · Poglej več »

Bikini

Bikíni je dvodelna ženska kopalna obleka, ki je nošena predvsem za kopanje in sončenje.

Novo!!: Atom in Bikini · Poglej več »

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Novo!!: Atom in Biologija · Poglej več »

Biuretski test

Biuretski test (biuretska reakcija) ali Piotrowskijev test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti peptidnih vezi, značilnih za beljakovine.

Novo!!: Atom in Biuretski test · Poglej več »

Blok d

right Blok d periodnega sistema elementov je sestavljen iz skupin elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali d. Blok se imenuje tudi prehodne kovine ali prehodni elementi.

Novo!!: Atom in Blok d · Poglej več »

Blok f

right Blok f periodnega sistema elementov je sestavljen iz elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali f. Elementi se imenujejo tudi notranji prehodni elementi ali redke zemeljske kovine.

Novo!!: Atom in Blok f · Poglej več »

Blok p

right Blok p periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz zadnjih šestih skupin periodnega sistema razen helija, ki spada v blok s. Vsi elementi imajo v osnovnem stanju atomov elektrone z najvišjo energijo na orbitali p. V bloku p so vse nekovine, razen vodika in helija, ki sta v bloku s, vse polkovine in nekaj kovin.

Novo!!: Atom in Blok p · Poglej več »

Blok s

right Blok s periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz prve in druge skupine elementov (alkalijske in alkalijske zemeljske kovine) ter vodik in helij.

Novo!!: Atom in Blok s · Poglej več »

Bohrov polmer

Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.

Novo!!: Atom in Bohrov polmer · Poglej več »

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Novo!!: Atom in Boltzmannova konstanta · Poglej več »

Bose-Einsteinov kondenzat

Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.

Novo!!: Atom in Bose-Einsteinov kondenzat · Poglej več »

Bose-Einsteinova statistika

Bose-Einsteinova statístika v statistični termodinamiki določa statistično porazdelitev nerazločljivih bozonov po energijskih stanjih v stanju toplotnega ravnovesja.

Novo!!: Atom in Bose-Einsteinova statistika · Poglej več »

Braggov pogoj

Izpeljava Braggovega pogoja. rentgenskih žarkov z atomi v kristalni strukturi. Nastanek sipanih žarkov. Na levi sliki je prikazana ojačitev (interferenca) sipanega valovanja, na desni pa oslabitev. Braggov pogoj (tudi Braggov zakon in Vulf-Braggov pogoj) opisuje pogoje za nastanek interferenčnih ojačitev pri sipanju rentgenskih žarkov na kristalu.

Novo!!: Atom in Braggov pogoj · Poglej več »

Brownovo gibanje

molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.

Novo!!: Atom in Brownovo gibanje · Poglej več »

Butan (plin)

Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.

Novo!!: Atom in Butan (plin) · Poglej več »

Butanol

Butanol je alkohol s štirimi ogljikovimi atomi, atomom kisika in desetimi atomi vodika.

Novo!!: Atom in Butanol · Poglej več »

Casimirjev pojav

Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.

Novo!!: Atom in Casimirjev pojav · Poglej več »

Cepljivi material

Cepljívi materiál je snov sestavljena iz atomov, ki se cepijo po zajetju počasnega (termičnega) nevtrona.

Novo!!: Atom in Cepljivi material · Poglej več »

Ceruloplazmin

Trirazsežnostna struktura cerulopazmina Ceruloplazmin ali feroksidaza je glikoproteinski plazemski alfa globulin, ki prenaša baker po krvi, poleg tega je pa sodeluje pri presnovi (metabolizmu) železa.

Novo!!: Atom in Ceruloplazmin · Poglej več »

Cezij

Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.

Novo!!: Atom in Cezij · Poglej več »

ChEBI

Biološko pomembne kemijske entitete (iz angleškega Chemical Entities of Biological Interest) je zbirka podatkov in ontologij molekularnih entitet, osredotočena predvsem na »majhne« kemijske spojine.

Novo!!: Atom in ChEBI · Poglej več »

Claude Cohen-Tannoudji

Claude Cohen-Tannoudji, francoski fizik, * 1. april 1933, Constantine, Fracoska Alžirija (sedaj Alžirija).

Novo!!: Atom in Claude Cohen-Tannoudji · Poglej več »

Clifford Glenwood Shull

Clifford Glenwood Shull, ameriški fizik, * 23. september 1915, Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA, † 31. marec 2001, Medford, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Atom in Clifford Glenwood Shull · Poglej več »

Comptonov pojav

Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.

Novo!!: Atom in Comptonov pojav · Poglej več »

Curiejeva temperatura

magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.

Novo!!: Atom in Curiejeva temperatura · Poglej več »

Davek na ogljik

Toplarna v svojem tehnološkem procesu uporablja kakovosten indonezijski premog Deponija premoga Plinski terminal služi za distribucijo plina Davek na ogljik je okoljevarstveni davek, ki ga obračunavajo za uporabo goriv, ki vsebujejo ogljik.

Novo!!: Atom in Davek na ogljik · Poglej več »

Delčnovalovna dualnost

Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.

Novo!!: Atom in Delčnovalovna dualnost · Poglej več »

Delec alfa

Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.

Novo!!: Atom in Delec alfa · Poglej več »

Derivat

Derivat je kemijska spojina, ki je nastala iz druge, matične spojine s kemijsko reakcijo ali serijo reakcij, ki zamenjajo atom ali skupino atomov.

Novo!!: Atom in Derivat · Poglej več »

Dialektika

Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez. Skozi zgodovino filozofije je dobivala različne pomenske poudarke v razponu od veščine razpravljana do ontološkega (in na meji filozofije tudi teološkega) vedenja o resnici in bivajočem. Dialektika je svoj vrhunec kot vseobsegajoči svetovnozgodovinski proces dosegla s Heglovim objektivnim idealizmom ter nadaljnjo izpeljavo z Marxovim dialektičnim materializmom. Izhodiščne opredelitve dialektike.

Novo!!: Atom in Dialektika · Poglej več »

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Novo!!: Atom in Diamagnetizem · Poglej več »

Dietil eter

Dietilni eter, znan tudi kot eter in etoksietan, je bistra, brezbarvna in zelo vnetljiva tekočina z nizkim vreliščem in značilnim vonjem.

Novo!!: Atom in Dietil eter · Poglej več »

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Novo!!: Atom in Difuzija · Poglej več »

Dimetilpropan

Dimetilpropan (tudi neopentan) je alkan z dvojno razvejano verigo s petimi ogljikovimi atomi.

Novo!!: Atom in Dimetilpropan · Poglej več »

Dioda

Diode Dioda je elektronski element z dvema priključkoma (anoda in katoda).

Novo!!: Atom in Dioda · Poglej več »

Disaharid

Disaharidi so sestavljeni iz dveh monosaharidov. Na sliki je trehaloza. Disaharid je ogljikov hidrat, ki nastane s tvorbo glikozidne vezi med dvema monosaharidoma.

Novo!!: Atom in Disaharid · Poglej več »

Dopant

Dopant je snov, ki jo vnesemo v izredno majhnih količinah (v sledeh) v snov, da bi s tem snovi spremenili električne in optične lastnosti.

Novo!!: Atom in Dopant · Poglej več »

Douglas Rayner Hartree

Muzeju znanosti in industrije v Manchestru. Douglas Rayner Hartree, FRS, angleški matematik in fizik, * 27. marec 1897, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija, † 12. februar 1958, Cambridge.

Novo!!: Atom in Douglas Rayner Hartree · Poglej več »

Dravit

Zahodne Avstralije Dravit je mineral rjavega magnezijevega turmalina.

Novo!!: Atom in Dravit · Poglej več »

Dvoatomna molekula

molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.

Novo!!: Atom in Dvoatomna molekula · Poglej več »

Ekfant

Ekfant (starogrško: Ékfantos hó Krotoniátes), starogrški filozof, * okoli 400 pr. n. št. Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.

Novo!!: Atom in Ekfant · Poglej več »

Ekologija ekosistemov

Ekosistemi so kompleksno prilagodljivi sistemi, v katerih življenjski procesi potekajo kot samo-organiziranje vzorcev po različnih merilih časa in prostora.

Novo!!: Atom in Ekologija ekosistemov · Poglej več »

Eksotični atom

Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.

Novo!!: Atom in Eksotični atom · Poglej več »

Eksploziv

Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.

Novo!!: Atom in Eksploziv · Poglej več »

Ekviparticijski izrek

Ekviparticíjski izrèk ali izrèk o enakomérni razdelítvi (energíje) v klasični statistični mehaniki trdi, da v povprečju odpade na vsako prostostno stopnjo, torej na vsak kvadratni člen v izrazu za polno energijo atoma ali molekule energija kBT/2, pri čemer je kB Boltzmannova konstanta, T pa absolutna temperatura.

Novo!!: Atom in Ekviparticijski izrek · Poglej več »

Električna polarizacija

Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.

Novo!!: Atom in Električna polarizacija · Poglej več »

Elektrokemija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).

Novo!!: Atom in Elektrokemija · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Atom in Elektron · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Novo!!: Atom in Elektronegativnost · Poglej več »

Elektronka

Radijske elektronke: ECC85, EL84 in EABC80 Elektronke manjše velikosti Elektrónka (tudi vákuumska cév) je elektronski element.

Novo!!: Atom in Elektronka · Poglej več »

Elektronska afiniteta

Elektronska afiniteta je energija, ki se sprošča ali porablja, če izoliran atom sprejme en elektron.

Novo!!: Atom in Elektronska afiniteta · Poglej več »

Elektronska lupina

Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).

Novo!!: Atom in Elektronska lupina · Poglej več »

Elektronski mikroskop

Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.

Novo!!: Atom in Elektronski mikroskop · Poglej več »

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Novo!!: Atom in Elektronvolt · Poglej več »

Enantiomer

mlečne kisline: levo je (''S'')-mlečna kislina, desno pa (''R'')-mlečna kislina. Spojini sta zrcalni sliki. Enantiomer je v kemiji eden od dveh stereoizomerov, ki sta svoji neskladni zrcalni sliki; molekuli imata enako molekulsko maso, enako kemijsko formulo, le v stereogenem centru imata skupine razvrščene drugače.

Novo!!: Atom in Enantiomer · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Atom in Energija · Poglej več »

Energijski nivo

Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.

Novo!!: Atom in Energijski nivo · Poglej več »

Enota atomske mase

Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.

Novo!!: Atom in Enota atomske mase · Poglej več »

Epikur

‎ Epikúr (starogrško: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.

Novo!!: Atom in Epikur · Poglej več »

Epikurejstvo

Epikurejstvo je filozofski nazor, ki je oprt na filozofski nauk starogrškega filozofa Epikurja, po katerem se svetovi in živa bitja rodijo in umirajo zaradi gibanja atomov.

Novo!!: Atom in Epikurejstvo · Poglej več »

Ernest Rutherford

Ernest Rutherford, 1.

Novo!!: Atom in Ernest Rutherford · Poglej več »

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Novo!!: Atom in Erwin Schrödinger · Poglej več »

Eter

Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.

Novo!!: Atom in Eter · Poglej več »

Ferit

Ferit je trdna raztopina na osnovi alfa-železa.

Novo!!: Atom in Ferit · Poglej več »

Fizika osnovnih delcev

Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.

Novo!!: Atom in Fizika osnovnih delcev · Poglej več »

Fluorescein

Fluoresceín (tudi fluorescin) je oranžnordeče barvilo, ki daje rumeno raztopino z zeleno fluorescenco.

Novo!!: Atom in Fluorescein · Poglej več »

Fluorescenčna spektroskopija

Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.

Novo!!: Atom in Fluorescenčna spektroskopija · Poglej več »

Fonon

Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.

Novo!!: Atom in Fonon · Poglej več »

Fosfolipid

Fosfolipíd je molekula, predstavnik polarnih maščob.

Novo!!: Atom in Fosfolipid · Poglej več »

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Novo!!: Atom in Fosfor · Poglej več »

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Novo!!: Atom in Fotoelektrični pojav · Poglej več »

Fotokemija

Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.

Novo!!: Atom in Fotokemija · Poglej več »

Fotosfera

Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.

Novo!!: Atom in Fotosfera · Poglej več »

Fotoupornik

Fotoupórnik (ali fotoupor) je upornik, katerega upornost se spreminja v odvisnosti od intenzitete vpadle svetlobe.

Novo!!: Atom in Fotoupornik · Poglej več »

Franck-Hertzev poskus

Franck-Hertzev poskus je bil fizikalni poskus, s katerim sta James Franck in Gustav Ludwig Hertz leta 1914 poskušala dokazati energijske nivoje atoma.

Novo!!: Atom in Franck-Hertzev poskus · Poglej več »

Freon

Freon 12, strukturna formula Freon je zbirno ime za več vrst plinov, ki se uporabljajo v hladilnih strojih.

Novo!!: Atom in Freon · Poglej več »

Fridmanovi enačbi

Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.

Novo!!: Atom in Fridmanovi enačbi · Poglej več »

Friedrich August Kekulé

Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.

Novo!!: Atom in Friedrich August Kekulé · Poglej več »

Funkcionalna skupina

Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.

Novo!!: Atom in Funkcionalna skupina · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Atom in Galaksija · Poglej več »

Genesis (vesoljska sonda)

Umetniška upodobitev sonde v razprti konfiguraciji Genesis je bila vesoljska sonda, izstreljena 8. avgusta 2001 z namenom zbrati 10 do 20 μg vzorcev sončnega vetra, s katerimi bi znanstveniki raziskovali nastanek Osončja in zgradbo Sonca.

Novo!!: Atom in Genesis (vesoljska sonda) · Poglej več »

Geometrijska izomerija

Geometrijska izomerija se nanaša na različno prostorsko razporeditev atomov ali skupin atomov. Geometrijska izomerija, v žargonu tudi cis-trans izomerija, je podtip stereoizomerije, za katerega je značilno, da se tako imenovana cis in trans izomera med seboj razlikujeta po postavitvi atomov (ali skupin atomov) ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča.

Novo!!: Atom in Geometrijska izomerija · Poglej več »

Gilbert Newton Lewis

Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Atom in Gilbert Newton Lewis · Poglej več »

Glavno kvantno število

Glavno kvantno število je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki.

Novo!!: Atom in Glavno kvantno število · Poglej več »

Glicerofosfolipid

Glicerofosfolipidi ali fosfogliceridi (ponekod tudi glicerofosfatidi) so družina polarnih lipidov (natančneje fosfolipidov), ki se pogosto nahajajo v bioloških (biotskih) membranah, kjer velik delež zasedajo tudi pripadniki druge skupine polarnih lipidov, sfingolipidi.

Novo!!: Atom in Glicerofosfolipid · Poglej več »

Globalni sistem pozicioniranja

Umetniška upodobitev satelita serije Block IIF Nekaj sprejemnikov za civilno uporabo Globalni sistem pozicioniranja ali sistem globalnega pozicioniranja (kratica: GPS; Oborožene sile ZDA uporabljajo polno ime, NAVSTAR GPS – Navigational Satellite Timing and Ranging - Global Positioning System) je satelitski navigacijski sistem, ki se uporablja za določanje točne lege in časa kjerkoli na Zemlji ali v zemeljski tirnici.

Novo!!: Atom in Globalni sistem pozicioniranja · Poglej več »

Go

Igralna deska za go kamni, se postavljajo na presečišča črt Go Gó (tradicionalno, poenostavljeno kitajsko 围棋, pinjin,, romadži igo,, romadža baduk) je abstraktna strateška miselna igra na deski za dva igralca.

Novo!!: Atom in Go · Poglej več »

Grafen

satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.

Novo!!: Atom in Grafen · Poglej več »

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Novo!!: Atom in Grafit · Poglej več »

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Novo!!: Atom in Gravitacijska fizika · Poglej več »

Greenwiški srednji čas

Greenwiški srednji čas (kratica GMT) je poskus splošne uskladitve trenutnega časa.

Novo!!: Atom in Greenwiški srednji čas · Poglej več »

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Novo!!: Atom in Grki · Poglej več »

Gustav Ludwig Hertz

Gustav Ludwig Hertz, nemški fizik, * 22. julij 1887, Hamburg, Nemčija, † 30. oktober 1975, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Atom in Gustav Ludwig Hertz · Poglej več »

Gustav Robert Kirchhoff

Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Atom in Gustav Robert Kirchhoff · Poglej več »

Hadron

Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.

Novo!!: Atom in Hadron · Poglej več »

Hannes Olof Gösta Alfvén

Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.

Novo!!: Atom in Hannes Olof Gösta Alfvén · Poglej več »

Hans Albrecht Bethe

Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, * 2. julij 1906, Strassburg, Nemčija, sedaj Strasbourg, Francija, † 6. marec 2005, Ithaca, New York, ZDA.

Novo!!: Atom in Hans Albrecht Bethe · Poglej več »

Hartreejeva energija

Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.

Novo!!: Atom in Hartreejeva energija · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Novo!!: Atom in Helij · Poglej več »

Hertzsprung-Russllov diagram

Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).

Novo!!: Atom in Hertzsprung-Russllov diagram · Poglej več »

Heterocista

Heterociste ali heterocite so specializirane dušik fiksirajoče celice, ki nastajajo ob pomankanju dušika in se pojavljajo pri različnih nitastih cianobakterijah (modrozelenih cepljivkah), kot so vrste Nostoc punctiforme, Cylindrospermum stagnale in Anabaena sphaerica.

Novo!!: Atom in Heterocista · Poglej več »

Hibridizacija orbital

Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.

Novo!!: Atom in Hibridizacija orbital · Poglej več »

Hidrazin

Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2).

Novo!!: Atom in Hidrazin · Poglej več »

Hladilno sredstvo

Hladilna sredstva (hladilne tekočine) so snovi, običajno v tekočem ali plinastem agregatnem stanju, uporabljajo pa se za zniževanje ali uravnavanje temperature sistemov.

Novo!!: Atom in Hladilno sredstvo · Poglej več »

Homeopatija

Homeopatija (iz grščine όμοιος hómoios, slovensko enak, podoben in grško πάθος páthos, slovensko trpljenje, bolezen) je oblika zdravilstva oziroma alternativne medicine, ki jo je uveljavil Samuel Hahnemann v 18.

Novo!!: Atom in Homeopatija · Poglej več »

Inducirani električni dipol

Inducírani eléktrični dípól je električni dipol, ki ne more obstajati izven zunanjega električnega polja.

Novo!!: Atom in Inducirani električni dipol · Poglej več »

Infrardeča spektroskopija

Infrardeči spektrometer Varian Scimitar 1000 FTIR Infrardeča spektroskopija (IR spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeče svetlobe s snovjo.

Novo!!: Atom in Infrardeča spektroskopija · Poglej več »

Inkandescenca

oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.

Novo!!: Atom in Inkandescenca · Poglej več »

Integrirano vezje

Čip pod mikroskopom Integrirano vezje (tudi čip) je mikrovezje, sestavljeno iz množice elektronskih elementov, ki so na skupnem substratu iz polprevodniškega materiala med seboj povezani v električno vezje.

Novo!!: Atom in Integrirano vezje · Poglej več »

Interakcija (fizika)

Interakcija (soodvisnost) je osnovni fizikalni mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega.

Novo!!: Atom in Interakcija (fizika) · Poglej več »

Intersticijski atom

Interstícijski atóm ali vrívni atom je vrsta točkaste napake kristalne mreže.

Novo!!: Atom in Intersticijski atom · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Novo!!: Atom in Ion · Poglej več »

Ionizacija

Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.

Novo!!: Atom in Ionizacija · Poglej več »

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Novo!!: Atom in Ionizacijska energija · Poglej več »

Ionizirajoče sevanje

Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.

Novo!!: Atom in Ionizirajoče sevanje · Poglej več »

Ionska vez

Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.

Novo!!: Atom in Ionska vez · Poglej več »

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Novo!!: Atom in Izotop · Poglej več »

Jacques-Louis Soret

Jacques-Louis Soret, švicarski kemik, * 30. junij 1827, Ženeva, Švica, † 13. maj 1890, Ženeva.

Novo!!: Atom in Jacques-Louis Soret · Poglej več »

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Atom in James Clerk Maxwell · Poglej več »

James Franck

James Franck, nemški fizik, * 26. avgust 1882, Hamburg, Nemčija, † 21. maj 1964, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Atom in James Franck · Poglej več »

James Prescott Joule

James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.

Novo!!: Atom in James Prescott Joule · Poglej več »

Janez Strnad

Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.

Novo!!: Atom in Janez Strnad · Poglej več »

Jöns Jacob Berzelius

Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Atom in Jöns Jacob Berzelius · Poglej več »

Jedrska fizika

Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.

Novo!!: Atom in Jedrska fizika · Poglej več »

Jedrska kemija

Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.

Novo!!: Atom in Jedrska kemija · Poglej več »

Jedrski razpad

Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.

Novo!!: Atom in Jedrski razpad · Poglej več »

Johannes Rydberg

Johannes Robert Rydberg, (prijatelji so ga klicali Janne), švedski fizik, * 8. november 1854, Halmstad, Švedska, † 28. december 1919, Lund, Švedska.

Novo!!: Atom in Johannes Rydberg · Poglej več »

John Dalton

John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.

Novo!!: Atom in John Dalton · Poglej več »

Jokto

Jokto (okrajšava y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-24 oziroma 0,000000000000000000000001.

Novo!!: Atom in Jokto · Poglej več »

Joseph John Thomson

Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.

Novo!!: Atom in Joseph John Thomson · Poglej več »

Josiah Willard Gibbs

Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.

Novo!!: Atom in Josiah Willard Gibbs · Poglej več »

Jota (predpona)

Jóta (okrajšava Y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1024 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.000.000.

Novo!!: Atom in Jota (predpona) · Poglej več »

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Novo!!: Atom in Julius Plücker · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Atom in Jupiter · Poglej več »

Justus von Liebig

Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.

Novo!!: Atom in Justus von Liebig · Poglej več »

Kalifornij

Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.

Novo!!: Atom in Kalifornij · Poglej več »

Kapljevinski helij

Kapljevínski hélij (tudi in pogovorno tekóči hélij ali redkeje tekočínski hélij) je kapljevinska faza helija pri zelo nizkih temperaturah.

Novo!!: Atom in Kapljevinski helij · Poglej več »

Karbokation

Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.

Novo!!: Atom in Karbokation · Poglej več »

Karboksilna kislina

Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.

Novo!!: Atom in Karboksilna kislina · Poglej več »

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Novo!!: Atom in Kemična vez · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Novo!!: Atom in Kemija · Poglej več »

Kemijska enačba

Kemijska enačba je zapis kemijske reakcije.

Novo!!: Atom in Kemijska enačba · Poglej več »

Kemijska formula

Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.

Novo!!: Atom in Kemijska formula · Poglej več »

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Novo!!: Atom in Kemijska reakcija · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Atom in Kemijski element · Poglej več »

Kemijski zakon

Kemijski zakoni so tisti naravni zakoni, ki se nanašajo na kemijo.

Novo!!: Atom in Kemijski zakon · Poglej več »

Keplerjeva domneva

Keplerjeva domnéva je v matematiki domneva o najgostejšem pakiranju krogel v trirazsežnem evklidskem prostoru.

Novo!!: Atom in Keplerjeva domneva · Poglej več »

Keramika

Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.

Novo!!: Atom in Keramika · Poglej več »

Keton

Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.

Novo!!: Atom in Keton · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Novo!!: Atom in Kilogram · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Novo!!: Atom in Kislina · Poglej več »

Kobalt

Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.

Novo!!: Atom in Kobalt · Poglej več »

Koherentno valovanje

Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.

Novo!!: Atom in Koherentno valovanje · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Atom in Komet · Poglej več »

Komet Hale-Bopp

Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.

Novo!!: Atom in Komet Hale-Bopp · Poglej več »

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Novo!!: Atom in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Koordinativna kovalentna vez

Koordinativna kovalentna vez je posebna vrsta kovalentne vezi, kjer eden od atomov v vezi prispeva oba elektrona, potrebna za nastanek vezi.

Novo!!: Atom in Koordinativna kovalentna vez · Poglej več »

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Novo!!: Atom in Kovalentna vez · Poglej več »

Kovalentni kristal

Kovalentni kristal je kristal, kjer so atomi med seboj povezani s kovalentno vezjo.

Novo!!: Atom in Kovalentni kristal · Poglej več »

Kovalentni polmer

Kovalentni polmer, rkov, je merilo velikosti atoma, ki je vezan na drug atom s kovalentno vezjo.

Novo!!: Atom in Kovalentni polmer · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Novo!!: Atom in Kovina · Poglej več »

Kovinska vez

Kovinsko vez tvorijo elektropozitivni elementi.

Novo!!: Atom in Kovinska vez · Poglej več »

Kraljeva ustanova Velike Britanije

Kraljeva ustanova Velike Britanije, pogosto kar Kraljeva ustanova, skrajšano Ri ali RI, je organizacija za znanstveno izobraževanje in raziskovanje s sedežem v Westminstru v Londonu.

Novo!!: Atom in Kraljeva ustanova Velike Britanije · Poglej več »

Kripton

Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.

Novo!!: Atom in Kripton · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Novo!!: Atom in Kristal · Poglej več »

Kristalna napaka

Kristalna napaka je neurejenost oziroma praznina v kristalni strukturi.

Novo!!: Atom in Kristalna napaka · Poglej več »

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Novo!!: Atom in Kristalna struktura · Poglej več »

Kristalografija

Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.

Novo!!: Atom in Kristalografija · Poglej več »

Kroženje kisika

Kroženje kisika Kroženje kisika je biogeokemijski cikel, ki opisuje pretok kisika znotraj in med tremi glavnimi rezervoarji: ozračje (zrak), skupna vsebnost bioloških snovi v biosferi (globalno vsota vseh ekosistemov), in litosfera (zemljina skorja).

Novo!!: Atom in Kroženje kisika · Poglej več »

Kroženje ogljika

Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.

Novo!!: Atom in Kroženje ogljika · Poglej več »

Kubični model atoma

Kubični model atoma je bil eden prvih modelov atoma, v katerem so bili elektroni v nepolarnem atomu ali molekuli postavljeni v osem oglišč kocke.

Novo!!: Atom in Kubični model atoma · Poglej več »

Kvantizacija

Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.

Novo!!: Atom in Kvantizacija · Poglej več »

Kvantna gravitacija

Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.

Novo!!: Atom in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Novo!!: Atom in Kvantna mehanika · Poglej več »

Kvantno število

Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.

Novo!!: Atom in Kvantno število · Poglej več »

Kvark

Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.

Novo!!: Atom in Kvark · Poglej več »

Kvazidelec

Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.

Novo!!: Atom in Kvazidelec · Poglej več »

Kvaziimpuls

Kvaziimpuls je gibalni količini podoben vektor, ki je povezan z elektroni v kristalni mreži.

Novo!!: Atom in Kvaziimpuls · Poglej več »

Landéjev množitelj g

Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.

Novo!!: Atom in Landéjev množitelj g · Poglej več »

Laser Nd:YAG

Laserji Nd:YAG ali neodimijevi laserji spadajo v kategorijo laserjev, katerih ojačevalno sredstvo je v trdnem stanju.

Novo!!: Atom in Laser Nd:YAG · Poglej več »

Lasersko hlajenje

Lasersko hlajenje je skupno ime za več različnih tehnik, pri katerih z enim ali več laserskimi žarki hladimo atomske in molekularne pare do temperatur blizu absolutne ničle.

Novo!!: Atom in Lasersko hlajenje · Poglej več »

Lennard-Jonesov potencial

Lennard-Jonesov potenciál je v fiziki potencial, ki fenomenološko opisuje silo med atomi ali molekulami.

Novo!!: Atom in Lennard-Jonesov potencial · Poglej več »

Levkip

Levkíp (Leúkippos), starogrški filozof, * okoli 490 pr. n. št., Milet, ali morda Eleja (danes Velija), † okoli 420 pr. n. št.

Novo!!: Atom in Levkip · Poglej več »

Ligand

Slika prikazuje rutenijev kompleks ((benzen) rutenijev diklorid dimer), kjer sta označena mostovni ligand (veže dva rutenija) in terminalni ligand (veže en rutenij). hemom (rdeča). Pojem ligand se v naravoslovnih znanostih uporablja v dveh ključnih pomenih.

Novo!!: Atom in Ligand · Poglej več »

Ligand (koordinacijska kemija)

Kobaltov kompleks HCo(CO)4 s petimi ligandi V koordinacijski kemiji je ligand ion ali molekula (funkcionalna skupina), ki se veže na centralni kovinski atom in tvori koordinacijski kompleks.

Novo!!: Atom in Ligand (koordinacijska kemija) · Poglej več »

Llewellyn Hilleth Thomas

Llewellyn Hilleth Thomas, angleško-ameriški fizik in matematik, * 21. oktober 1903, London, Anglija, † 20. april 1992, Raleigh, Severna Karolina, ZDA.

Novo!!: Atom in Llewellyn Hilleth Thomas · Poglej več »

Loschmidtovo število

Loschmidtovo števílo (označbe n0, L ali NL) je fizikalna konstanta, ki določa število delcev (atomov ali molekul) idealnega plina v dani prostornini.

Novo!!: Atom in Loschmidtovo število · Poglej več »

Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie

Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.

Novo!!: Atom in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie · Poglej več »

Lukrecij

‎Tit Lukrecij Kar (latinsko Titus Lucretius Carus, rimski filozof in pesnik, * 95 pr. n. št., Rim, † 55 pr. n. št., Rim. Bil je zagovornik mehanicističnega epikurejskega pogleda na stvarnost. V svoji knjigi O naravi sveta (latinsko De Rerum Natura) je v dolgi pesnitvi pojasnil ta pogled na stvarstvo. Pesnitev se je komaj ohranila. Ni je bilo najti skozi ves srednji vek. Edini ohranjeni rokopis je leta 1417 v nekem nemškem samostanu našel italijanski humanist in odkritelj mnogih antičnih besedil Poggio Bracciolini. Kmalu po Gutenbergovem odkritju tiska so jo natisnili. Bil je posrednik Demokritove zamisli o atomizmu. Zelo je vplival na Gassendija, Diderota in materialiste.

Novo!!: Atom in Lukrecij · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Atom in Luna · Poglej več »

Lymanova serija

Lymanova serija Lymanova serija je ena izmed skupin spektralnih črt v ultravijoličnem delu emisijskega spektra vodikovega atoma.

Novo!!: Atom in Lymanova serija · Poglej več »

Magično število (fizika)

Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.

Novo!!: Atom in Magično število (fizika) · Poglej več »

Magnet

Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.

Novo!!: Atom in Magnet · Poglej več »

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Novo!!: Atom in Magnetizem · Poglej več »

Magnetno kvantno število

Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.

Novo!!: Atom in Magnetno kvantno število · Poglej več »

Magnetno polje v snoveh

Gostota magnetnega polja v snovi (B) je odvisna od gostote magnetnega poljav praznem prostoru (B0) in od relativne permeabilnosti snovi(\mu_).

Novo!!: Atom in Magnetno polje v snoveh · Poglej več »

Magnon

Prikaz feromagmetnega magnona. Magnon je kvazidelec, ki nastane kot posledica skupinskih vzbujenih stanj elektronskega spina v kristalni mreži.

Novo!!: Atom in Magnon · Poglej več »

Makromolekula

Primer beljakovine, ki je polipeptidna makromolekula Makromolekule ali velemolekule so zelo velike molekule in se običajno nanašajo na molekule, ki gradijo polimere ali biopolimere (na primer molekula DNK).

Novo!!: Atom in Makromolekula · Poglej več »

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Novo!!: Atom in Matematična fizika · Poglej več »

Materializem

Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.

Novo!!: Atom in Materializem · Poglej več »

Matrika razdalj

Matrika razdalj je matrika, ki vsebuje razdalje med posameznimi elementi množice.

Novo!!: Atom in Matrika razdalj · Poglej več »

Max Born

Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Atom in Max Born · Poglej več »

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Novo!!: Atom in Max Planck · Poglej več »

Medmolekulska sila

Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.

Novo!!: Atom in Medmolekulska sila · Poglej več »

Mednarodni kemijski identifikator

Mednarodni kemijski identifikator IUPAC (InChI, /ˈɪntʃiː/) je besedilni identifikator kemijskih spojin, ki je zasnovan tako, da zagotovi standarden in razumljiv način zapisovanja podatkov o molekuli in omogoča iskanje tovrstnih informacij v bazah podatkov in na spletu.

Novo!!: Atom in Mednarodni kemijski identifikator · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Novo!!: Atom in Mednarodni sistem enot · Poglej več »

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Novo!!: Atom in Medzvezdna snov · Poglej več »

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Novo!!: Atom in Mehanika · Poglej več »

Metamaterial

nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.

Novo!!: Atom in Metamaterial · Poglej več »

Meteoroid

meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.

Novo!!: Atom in Meteoroid · Poglej več »

Metrika FLRW

Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.

Novo!!: Atom in Metrika FLRW · Poglej več »

Millerjevi indeksi

Millerjevi indeksi ravnin v kubičnih kristalih Millerjevi indeksi so sistem zapisa kristalografskih ravnin in smeri v Bravaisovih mrežah.

Novo!!: Atom in Millerjevi indeksi · Poglej več »

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Novo!!: Atom in Mineral · Poglej več »

Možgani

Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.

Novo!!: Atom in Možgani · Poglej več »

Mol (enota)

Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.

Novo!!: Atom in Mol (enota) · Poglej več »

Molarna koncentracija

Molarna koncentracija (tudi molarnost in množinska koncentracija) je merilo koncentracije topljenca v določenem volumnu raztopine.

Novo!!: Atom in Molarna koncentracija · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Atom in Molekula · Poglej več »

Molekularna geometrija

Molekularna geometrija opisuje tridimenzionalno razporeditev atomov v molekuli.

Novo!!: Atom in Molekularna geometrija · Poglej več »

Molekularna orbitalna teorija

Molekularna orbitalna teorija je metoda za določanje molekularnih struktur, v katerih elektroni ne pripadajo posameznim vezem med atomi, ampak se obravnavajo kot da se gibljejo pod vplivom vseh atomskih jeder v molekuli.

Novo!!: Atom in Molekularna orbitalna teorija · Poglej več »

Molekulska masa

Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.

Novo!!: Atom in Molekulska masa · Poglej več »

Molska masa

Molska masa (M) je masa enega mola snovi.

Novo!!: Atom in Molska masa · Poglej več »

Monosaharid

Monosaharidi (iz grščine manos-eden, saharid-sladkor) ali enostavni ogljikovi hidrati so najbolj osnovne enote ogljikovih hidratov oz.

Novo!!: Atom in Monosaharid · Poglej več »

Moseleyjev zakon

Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.

Novo!!: Atom in Moseleyjev zakon · Poglej več »

Mullikenova lestvica

Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.

Novo!!: Atom in Mullikenova lestvica · Poglej več »

Natrijev niobat

Natrijev niobat ima perovskitno strukturo (rdeče kroglice predstavljajo kisikove, modre niobijeve in zelene natrijeve atome). Natrijev niobat (NaNbO3) je od sredine prejšnjega stoletja do danes predmet intenzivnih raziskav.

Novo!!: Atom in Natrijev niobat · Poglej več »

Nelinearna optika

Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.

Novo!!: Atom in Nelinearna optika · Poglej več »

Neon

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.

Novo!!: Atom in Neon · Poglej več »

Neprožni trk

Nèpróžni tŕk (tudi nèelástični tŕk) je trk, pri katerem se del skupne kinetične energije vseh delcev pretvori v notranjo energijo.

Novo!!: Atom in Neprožni trk · Poglej več »

Nerazločljiva delca

Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.

Novo!!: Atom in Nerazločljiva delca · Poglej več »

Nerjavno jeklo

Nerjavna jekla so zlitine na osnovi železa, kar pomeni, da je delež železa najmanj 50 %. Nerjavnost jekel pomeni, da ob dolgotrajnejšem stiku z vodo oz.

Novo!!: Atom in Nerjavno jeklo · Poglej več »

Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

Novo!!: Atom in Nevtrino · Poglej več »

Nevtronij

Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.

Novo!!: Atom in Nevtronij · Poglej več »

Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Novo!!: Atom in Niels Henrik David Bohr · Poglej več »

Nitrat

elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo. V anorganski kemiji so nitrati soli dušikove(V) kisline, ki so močni oksidanti ravno tako kot kislina sama.

Novo!!: Atom in Nitrat · Poglej več »

Nitrit

Nitrit je anion, sestavljen iz enega atoma dušika (N) in dveh negativno nabitih atomov kisika (O).

Novo!!: Atom in Nitrit · Poglej več »

Nomenklatura organske kemije IUPAC

Nomenklatura organske kemije IUPAC je sistematična metoda poimenovanja organskih kemičnih spojin, ki jo priporoča Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo (International Union of Pure and Applied Chemistry, IUPAC).

Novo!!: Atom in Nomenklatura organske kemije IUPAC · Poglej več »

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Novo!!: Atom in Notranja energija · Poglej več »

Nukleofilna adicija

Primer nukleofilne adicije je adicija spojine s hidroksilno skupino (OH) na karbonilno skupino (C.

Novo!!: Atom in Nukleofilna adicija · Poglej več »

Nukleofilnost

Nukleofílnost je lastnost atoma ali atomske skupine, da kaže relativno veliko afiniteto do atomskih jeder in se zato rad povezuje z atomi oziroma atomskimi skupinami z majhno gostoto elektronov.

Novo!!: Atom in Nukleofilnost · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Novo!!: Atom in Ogljik · Poglej več »

Ogljikov hidrat

200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.

Novo!!: Atom in Ogljikov hidrat · Poglej več »

Ogljikov-dioksidni laser

Preizkušanje učinkov CO2 laserja na tarči. Laserski žarek na sliki ni viden, ker je v infrardečem delu spektra. Ogljikov-dioksidni laser (CO2 laser) je plinski laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo mešanica plinov z ogljikovim dioksidom.

Novo!!: Atom in Ogljikov-dioksidni laser · Poglej več »

Ogljikova nanocevka

Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.

Novo!!: Atom in Ogljikova nanocevka · Poglej več »

Oksidacija alfa

Reakcijske stopnje oksidacije alfa Oksidacija alfa (α-oksidacija) je proces, pri katerem se iz določenih maščobnih kislin, ki imajo na β-ogljikovem (C) atomu metilno skupino, cepi samo eden ogljikov atom na karboksilnem koncu.

Novo!!: Atom in Oksidacija alfa · Poglej več »

Oksidacija omega

Oksidacija omega (tudi ω-oksidacija) je eden od procesov presnove (metabolizma) maščobnih kislin, ki poteka samo pri nekaterih vrstah živali, med drugim tudi pri človeku.

Novo!!: Atom in Oksidacija omega · Poglej več »

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Novo!!: Atom in Oksidacijsko stanje · Poglej več »

Oktanol

Oktanol je maščobni alkohol z osmimi ogljikovimi atomi in molekulsko formulo CH3 (CH2) 7OH.Čeprav se izraz oktanola običajno nanaša izključno na primarni alkohol 1-oktanolol, pa obstajajo tudi druge manj pogoste oblike oktanola kot sekundarni alkohol 2-oktanol, 3-oktanol in 4-oktanol.

Novo!!: Atom in Oktanol · Poglej več »

Ozon

Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.

Novo!!: Atom in Ozon · Poglej več »

Ozonska plast

Ozonska plast je del zemeljske atmosfere, ki vsebuje relativno visoke koncentracije ozona (O3).

Novo!!: Atom in Ozonska plast · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Atom in Ozračje · Poglej več »

Parni tlak

Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.

Novo!!: Atom in Parni tlak · Poglej več »

Paul Ehrlich

Paul Ehrlich, nemški bakteriolog in zdravnik, * 14. marec, 1854, Strehlen, Prusija, † 20. avgust, 1915, Bad Homburg, Prusija.

Novo!!: Atom in Paul Ehrlich · Poglej več »

Paulijevo izključitveno načelo

Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).

Novo!!: Atom in Paulijevo izključitveno načelo · Poglej več »

Pavel Aleksejevič Čerenkov

Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Atom in Pavel Aleksejevič Čerenkov · Poglej več »

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Novo!!: Atom in Periodni sistem elementov · Poglej več »

Peter Joseph William Debye

Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.

Novo!!: Atom in Peter Joseph William Debye · Poglej več »

Pierre Duhem

Pierre Maurice Marie Duhem (10. junij 1861 - 14. september 1916) je bil francoski fizik, matematik, zgodovinar in filozof.

Novo!!: Atom in Pierre Duhem · Poglej več »

Pierre Victor Auger

Pierre Victor Auger, francoski fizik in popularizator znanosti, * 4. maj 1899, Pariz, Francija, † 25. december 1993, Pariz.

Novo!!: Atom in Pierre Victor Auger · Poglej več »

Pieter Zeeman

Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.

Novo!!: Atom in Pieter Zeeman · Poglej več »

Pingvinon

Kemična struktura pingvinona Pingvinon je organska spojina s kemijsko formulo C10H14O.

Novo!!: Atom in Pingvinon · Poglej več »

Planckova gostota

Planckova gostota (oznaka \rho_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.

Novo!!: Atom in Planckova gostota · Poglej več »

Plazemski zaslon

Plazemski zaslon je vrsta ploskega zaslona, ki za prikaz barvne slike v posameznih pikslih uporablja plazmo - ioniziran plin, ki se odziva na električno polje.

Novo!!: Atom in Plazemski zaslon · Poglej več »

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Novo!!: Atom in Plazma (fizika) · Poglej več »

Poškodba

Poškodba je kakršna koli sprememba stvari, pogosto fizičnega objekta, zaradi katere stvar ni več v svojem prvotnem neokrnjenem stanju.

Novo!!: Atom in Poškodba · Poglej več »

Podatomski delec

Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.

Novo!!: Atom in Podatomski delec · Poglej več »

Pogostost izotopa

Pogostost izotopa se nanaša na delež izotopa posameznega kemijskega elementa glede na vse prisotne atome tega elementa na npr.

Novo!!: Atom in Pogostost izotopa · Poglej več »

Pojav Čerenkova

jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.

Novo!!: Atom in Pojav Čerenkova · Poglej več »

Polarizabilnost

Polarizabílnost (oznaka α) je fizikalna količina, ki pove, do kolikšne mere se sicer nepolarni atom ali molekula polarizira v zunanjem električnem polju.

Novo!!: Atom in Polarizabilnost · Poglej več »

Polarizacija valovanja

Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.

Novo!!: Atom in Polarizacija valovanja · Poglej več »

Polarnost

Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.

Novo!!: Atom in Polarnost · Poglej več »

Polprevodnik

Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.

Novo!!: Atom in Polprevodnik · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Novo!!: Atom in Prapok · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Novo!!: Atom in Prasevanje · Poglej več »

Pravilo okteta

Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.

Novo!!: Atom in Pravilo okteta · Poglej več »

Praznina

Praznína ali primankljáj atóma je v kristalografiji in znanosti o materialih točkasta kristalna napaka v kristalni mreži.

Novo!!: Atom in Praznina · Poglej več »

Prehodni element

Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.

Novo!!: Atom in Prehodni element · Poglej več »

Prožni trk

Atomi med seboj prožno trkajo. Rdeči atomi so obarvani, da je laže slediti njihovemu gibanju. Próžni tŕk (tudi elástični tŕk) je trk, pri katerem je skupna kinetična energija vseh delcev pred trkom enaka skupni kinetični energiji vseh delcev po trku.

Novo!!: Atom in Prožni trk · Poglej več »

Prožno sipanje

Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.

Novo!!: Atom in Prožno sipanje · Poglej več »

Propanol

Propanol ali propan-1-ol je alkohol, sestavljen iz treh atomov ogljika, atoma kisika in osmih atomov vodika.

Novo!!: Atom in Propanol · Poglej več »

Propozicijska logika

Propozicijska logika je logika, ki opisuje in normira sklepalna razmerja med stavki (propozicijami).

Novo!!: Atom in Propozicijska logika · Poglej več »

Prostorsko zapolnjeni model

Kalotni model cikloheksana; bele krogle predstavljajo atome vodika, ki obdajajo obroč ogljikovih atomov, prikazanih s sivimi kroglami. Prostorsko zapolnjeni ali kalotni model je grafična ali fizična predstavitev molekule, pri kateri so atomi prikazani kot odsekane krogle s premeri, ki so sorazmerni z njihovo dejansko velikostjo.

Novo!!: Atom in Prostorsko zapolnjeni model · Poglej več »

Prostostna stopnja (mehanika)

Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.

Novo!!: Atom in Prostostna stopnja (mehanika) · Poglej več »

Protonacija

Protonacija je dodajanje protona (H+) atomu, molekuli ali ionu, s katerim nastane konjugirana kislina.

Novo!!: Atom in Protonacija · Poglej več »

Računska kemija

teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.

Novo!!: Atom in Računska kemija · Poglej več »

Radikal (kemija)

Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.

Novo!!: Atom in Radikal (kemija) · Poglej več »

Radioaktivni izotop

Radioaktivni izotop je atom.

Novo!!: Atom in Radioaktivni izotop · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Novo!!: Atom in Radioaktivnost · Poglej več »

Radioluminiscenca

Ci) v podolgovatih stekleničkah, katerih notranja stena je prevlečena s fosforjem. uri. Radioluminiscenca je pojav, pri katerem snov oddaja svetlobo zaradi vpliva ionizirajočega sevanja.

Novo!!: Atom in Radioluminiscenca · Poglej več »

Ramanska spektroskopija

Ramanska spektroskopija (po indijskem fiziku Čandrasekaru Venkatu Ramanu) je optična spektroskopska metoda za opazovanje spektrov nihajnih načinov snovi.

Novo!!: Atom in Ramanska spektroskopija · Poglej več »

Rayleighovo sipanje

neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.

Novo!!: Atom in Rayleighovo sipanje · Poglej več »

Razkolnost

Zeleni fluorit z izrazito razkolnostjo Biotit z osnovno razkolnostjo Razkolnost je nagnjenje kristaliničnih snovi, da se cepijo vzdolž določenih kristalografskih strukturnih ploskev.

Novo!!: Atom in Razkolnost · Poglej več »

Razpad beta

Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.

Novo!!: Atom in Razpad beta · Poglej več »

Razpadni čas

Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.

Novo!!: Atom in Razpadni čas · Poglej več »

Red velikosti (števila)

Brez opisa.

Novo!!: Atom in Red velikosti (števila) · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Novo!!: Atom in Redoks reakcija · Poglej več »

Relativna molekulska masa

Relativna molekulska masa (kraj. Mr) je vsota relativnih atomskih mas (Ar) vseh atomov, ki sestavljajo določeno molekulo.

Novo!!: Atom in Relativna molekulska masa · Poglej več »

Rentgenska praškovna difrakcija

Rentgenska praškovna difrakcija je najuporabnejša metoda za rutinske in tudi zahtevnejše strukturne preiskave trdnih kristaliničnih vzorcev.

Novo!!: Atom in Rentgenska praškovna difrakcija · Poglej več »

Richard Adolf Zsigmondy

Richard Adolf Zsigmondy, madžarsko-avstrijski kemik, nobelovec, * 1. april 1865, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 23. september 1929, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Atom in Richard Adolf Zsigmondy · Poglej več »

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Atom in Richard Phillips Feynman · Poglej več »

Rietveldova analiza

Rietveldova analiza je uporabna in relativno nova metoda za določanje podrobnih strukturnih informacij iz praškovnih difraktogramov.

Novo!!: Atom in Rietveldova analiza · Poglej več »

Roger Penrose

Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.

Novo!!: Atom in Roger Penrose · Poglej več »

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Novo!!: Atom in Ruđer Josip Bošković · Poglej več »

Rutherfordovo sipanje

Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.

Novo!!: Atom in Rutherfordovo sipanje · Poglej več »

Rydbergova formula

Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.

Novo!!: Atom in Rydbergova formula · Poglej več »

Rydbergova konstanta

Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.

Novo!!: Atom in Rydbergova konstanta · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Atom in Sekunda · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Novo!!: Atom in Sevanje · Poglej več »

Seznam alkanov

Seznam verižnih alkanov vsebuje imena alkanov, razvrščena po številu ogljikovih atomov.

Novo!!: Atom in Seznam alkanov · Poglej več »

Seznam delcev

Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.

Novo!!: Atom in Seznam delcev · Poglej več »

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Novo!!: Atom in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Atom in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam kemijskih elementov

To je seznam 118 kemijskih elementov, ki so bili identificirani do leta 2021.

Novo!!: Atom in Seznam kemijskih elementov · Poglej več »

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Atom in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »

Seznam mineralov v Sloveniji

Različni minerali Kipci živali iz različnih mineralov Seznam mineralov v Sloveniji zajema v glavnem vse minerale, ki se nahajajo oziroma so se nahajali v večjih količinah v Sloveniji.

Novo!!: Atom in Seznam mineralov v Sloveniji · Poglej več »

Sfera

Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.

Novo!!: Atom in Sfera · Poglej več »

Sfingolipid

Sfingolipidi so družina polarnih lipidov, ki se pogosto nahajajo v raznih bioloških (biotskih) membranah, kjer velik delež zasedajo tudi pripadniki druge skupine polarnih lipidov, glicerofosfolipidi (fosfogliceridi).

Novo!!: Atom in Sfingolipid · Poglej več »

Sinton

Sinton je del molekule, ki sam po sebi v takšni obliki ne obstaja, a ga lahko z možno sintezno reakcijo uvedemo v strukturo.

Novo!!: Atom in Sinton · Poglej več »

Sipanje

Sípanje označuje v fiziki dva pojava.

Novo!!: Atom in Sipanje · Poglej več »

Slaterjeva krivulja

Slaterjeva krivulja - shematično Slaterjeva krivulja (tudi Bethe-Slaterjeva krivulja) ima na abscisi razmerje med a (medatomsko razdaljo atomov v snovi) in d (premerom atoma), na ordinati pa A (Interakcijo med atomi).

Novo!!: Atom in Slaterjeva krivulja · Poglej več »

Sonoluminiscenca

Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.

Novo!!: Atom in Sonoluminiscenca · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Atom in Specifična toplota · Poglej več »

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Atom in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »

Spektralna črta

Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.

Novo!!: Atom in Spektralna črta · Poglej več »

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Novo!!: Atom in Spektroskopija · Poglej več »

Spinsko kvantno število

Spinsko kvantno število (ali magnetno spinsko kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.

Novo!!: Atom in Spinsko kvantno število · Poglej več »

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Novo!!: Atom in Spojina · Poglej več »

Starkov pojav

Starkov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v premiku in cepitvi spektralnih črt atomov in molekul v zunanjem električnem polju.

Novo!!: Atom in Starkov pojav · Poglej več »

Starogrška književnost

Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.

Novo!!: Atom in Starogrška književnost · Poglej več »

Starogrško razumevanje duše

Starogrško razumevanje duše se je spreminjalo skozi čas pod vplivom različnih filozofskih in verskih gibanj oziroma skupin.

Novo!!: Atom in Starogrško razumevanje duše · Poglej več »

Statistična mehanika

Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.

Novo!!: Atom in Statistična mehanika · Poglej več »

Stefanov tok

Stefanov tok je transportni pojav, ki se nanaša na gibanje atomov, molekul v tekočinah (po navadi v plinski fazi), ki ga povzročajo kemijske vrste v stiku z mejno ploskvijo.

Novo!!: Atom in Stefanov tok · Poglej več »

Stereokemija

stereoizomere. Stereokemija je veja kemije, ki vključuje raziskovanje relativnih prostorskih ureditev atomov, ki tvorijo strukturo molekul, in njihovo manipulacijo.

Novo!!: Atom in Stereokemija · Poglej več »

Struktura elektronskih pasov

Poenostavljen prikaz strukture elektronskih pasov v kovinah, polprevodnikih in izolatorjih. Struktura elektronskih pasov v fiziki trdne snovi opisuje področja in strukturo dovoljenih in nedovoljenih stanj elektrona v kristalni mreži.

Novo!!: Atom in Struktura elektronskih pasov · Poglej več »

Struktura magmatskih kamnin

Gabro s faneritsko strukturo; dolžina merilnega traku je 2,0 cm ZDA) zaradi izredno hitrega ohlajanja magme nima nobene kristalne strukture Strukturo magmatske kamnine določajo oblika, velikost, porazdelitev velikosti, orientacija in način zraščanja posameznih delcev, ki so posledica poteka kristaljenja magme.

Novo!!: Atom in Struktura magmatskih kamnin · Poglej več »

Strukturna formula

Strukturna formula kemijske spojine je grafični prikaz zgradbe molekule, iz katere je razvidna razporeditev atomov in kemijskih vezi.

Novo!!: Atom in Strukturna formula · Poglej več »

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Novo!!: Atom in Superprevodnost · Poglej več »

Supertekočnost

1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.

Novo!!: Atom in Supertekočnost · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Atom in Svetloba · Poglej več »

Svitanje (Kociper)

Svitanje je drama Stanka Kocipra.

Novo!!: Atom in Svitanje (Kociper) · Poglej več »

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Novo!!: Atom in Temna snov · Poglej več »

Teorija

Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.

Novo!!: Atom in Teorija · Poglej več »

Teorija mirujočega stanja

Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.

Novo!!: Atom in Teorija mirujočega stanja · Poglej več »

Teorija valenčne vezi

Teorija valenčne vezi oziroma teorija o nastanku vezi pravi, da se vezi med atomi tvorijo, če pride zaradi tega do nove razporeditve elektronov in jeder, ki ima nižjo energijo.

Novo!!: Atom in Teorija valenčne vezi · Poglej več »

Termodinamski sistem

Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.

Novo!!: Atom in Termodinamski sistem · Poglej več »

Theodore von Kármán

Laboratoriju za readktivni pogon (JPL) leta 1940 Tehniške visoke šole v Aachnu Theodore von Kármán, madžarsko-nemško-ameriški letalski inženir, matematik in fizik, * 11. maj 1881, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 6. maj 1963, Aachen, Nemčija.

Novo!!: Atom in Theodore von Kármán · Poglej več »

Thomas Harriot

Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.

Novo!!: Atom in Thomas Harriot · Poglej več »

Tiol

Osnovna zgradba tiolov Tioli so organske spojine, ki vsebujejo funkcionalno skupino iz žveplovega atoma, na katerega je vezan vodikov (-SH).

Novo!!: Atom in Tiol · Poglej več »

Tirno kvantno število

Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.

Novo!!: Atom in Tirno kvantno število · Poglej več »

Toplotno sevanje

vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.

Novo!!: Atom in Toplotno sevanje · Poglej več »

Topnost

Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.

Novo!!: Atom in Topnost · Poglej več »

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Atom in Trakija · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Novo!!: Atom in Trdnina · Poglej več »

Tyndallov pojav

vode je navidez modre barve, ker se slednja močneje sipa kot pa rdeča svetloba. Tyndallov pojav (tudi Tyndallovo sipanje) je prožno sipanje svetlobe zaradi koloidnih delcev ali delcev v suspenziji.

Novo!!: Atom in Tyndallov pojav · Poglej več »

Uklon nevtronov

Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov.

Novo!!: Atom in Uklon nevtronov · Poglej več »

Umeritvena teorija

Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela.

Novo!!: Atom in Umeritvena teorija · Poglej več »

Univerzalni koordinirani čas

Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.

Novo!!: Atom in Univerzalni koordinirani čas · Poglej več »

Uvod v kvantno mehaniko

Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Novo!!: Atom in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Novo!!: Atom in Vakuum · Poglej več »

Valenca

Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.

Novo!!: Atom in Valenca · Poglej več »

Van der Waalsov polmer

Van der Waalsov polmer atoma je polmer namišljene sfere, ki se lahko uporablja kot model atoma za številne namene.

Novo!!: Atom in Van der Waalsov polmer · Poglej več »

Van der Waalsova sila

Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.

Novo!!: Atom in Van der Waalsova sila · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Atom in Vesolje · Poglej več »

Vez

Véz je lahko.

Novo!!: Atom in Vez · Poglej več »

Vez π

Orbitali p tvorita vez π π-vez (pi-vez) je kemijska vez, ki nastane s stranskim prekrivanjem dveh p-orbital.

Novo!!: Atom in Vez π · Poglej več »

Vicinalnost (kemija)

funkcionalne skupine, sta označena z rdečo barvo. Vicinálnost (iz latinskega vicinus – sosed), skrajšano vic-, je v kemiji značilnost kateregakoli para funkcionalnih skupin, vezanega na dva sosednja ogljikova atoma (npr. 1,2-razmerje).

Novo!!: Atom in Vicinalnost (kemija) · Poglej več »

Vladimir Aleksandrovič Fok

Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Novo!!: Atom in Vladimir Aleksandrovič Fok · Poglej več »

Vodikov peroksid

Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.

Novo!!: Atom in Vodikov peroksid · Poglej več »

Vozilo

Kolesna rikša v Pekingu Vozílo je naprava za prevoz ljudi in/ali tovora.

Novo!!: Atom in Vozilo · Poglej več »

Vrstični tunelski mikroskop

Millerjevim indeksom 100 nanocevke, narejena z vrstičnim tunelskim mikroskopom Vrstični tunelski mikroskop je naprava za proučevanje površin materialov z atomsko ločljivostjo.

Novo!!: Atom in Vrstični tunelski mikroskop · Poglej več »

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Novo!!: Atom in William Thomson · Poglej več »

Zajetje elektrona

Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.

Novo!!: Atom in Zajetje elektrona · Poglej več »

Zakon o stalnih razmerjih

Joseph Proust (1754-1826) Zakon o stalnih razmerjih ali zakon o stalni sestavi pravi, da je masno razmerje elementov v isti spojini vedno enako.

Novo!!: Atom in Zakon o stalnih razmerjih · Poglej več »

Zastrupitev z živim srebrom

Elementarno živo srebro Zastrupitev z živim srebrom (poznana tudi kot hidrargrija ali merkurializem) je bolezen, katere vzrok je izpostavljenost živemu srebru ali njegovim spojinam.

Novo!!: Atom in Zastrupitev z živim srebrom · Poglej več »

Zdravilo

Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.

Novo!!: Atom in Zdravilo · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Atom in Zemlja · Poglej več »

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Novo!!: Atom in Zlitina · Poglej več »

1 E-10 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin med 10−10 in 10−9 m (10 pm in 10 nm). razdalje, krajše od 100 pm.

Novo!!: Atom in 1 E-10 m · Poglej več »

20. december

20.

Novo!!: Atom in 20. december · Poglej več »

2010 v znanosti

Pomembnejši dogodki v znanosti in tehniki v letu 2010.

Novo!!: Atom in 2010 v znanosti · Poglej več »

23. april

23.

Novo!!: Atom in 23. april · Poglej več »

Preusmerja sem:

Atomska struktura.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Vse informacije, ki je bila vzeta iz Wikipedija, in je na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

OdhodniDohodne