Kazalo
23 odnosi: Ambrozijanska knjižnica, Apel, Diogen iz Sinope, Filozofija, Freska, Italijansko renesančno slikarstvo, Izgon Heliodora iz templja, Kardinalne in teološke vrline, Madona s ščinkavcem, Michelangelo Buonarroti, Papež Julij II., Parnas (gora), Parnas (Rafael), Perspektiva (likovna umetnost), Platon, Portretno slikarstvo, Rafaelove stance, Raffaello Santi, Renesančna umetnost, Renesansa, Strop Sikstinske kapele, Velika geografska odkritja, Visoka renesansa.
Ambrozijanska knjižnica
Ambrozijanska knjižnica (italijansko Biblioteca Ambrosiana) je zgodovinska knjižnica v Milanu v Italiji, tudi hiša Ambrozijanska pinakoteka (Pinacoteca Ambrosiana), umetniške galerije Ambrosiana.
Poglej Atenska šola in Ambrozijanska knjižnica
Apel
Apél, starogrški slikar iz obdobja klasičnega helenizma, * 375 pr. n. št./370 pr. n. št. verjetno v Kolofonu, Lidija, † 332 pr. n. št./329 pr. n. št., Kos, Grčija.
Poglej Atenska šola in Apel
Diogen iz Sinope
Diogen iz Sinope (tudi Diogenes) (Diogénes hó Sinopeús), tudi Diogen Kinik, grški filozof, * 412 ali 403 pr. n. št., Sinope (današnji Sinop, Turčija), † 323 pr. n. št., Korint.
Poglej Atenska šola in Diogen iz Sinope
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Atenska šola in Filozofija
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Atenska šola in Freska
Italijansko renesančno slikarstvo
Italijansko renesančno slikarstvo je obdobje, ki se je začelo v poznem 13.
Poglej Atenska šola in Italijansko renesančno slikarstvo
Izgon Heliodora iz templja
Izgon Heliodora iz templja je freska italijanskega renesančnega slikarja Rafaela.
Poglej Atenska šola in Izgon Heliodora iz templja
Kardinalne in teološke vrline
Kardinalne in teološke vrline je Rafaelova freska v luneti, ki jo najdemo na južni steni Stanza della Segnatura v Apostolski palači v Vatikanu.
Poglej Atenska šola in Kardinalne in teološke vrline
Madona s ščinkavcem
Madona s ščinkavcem ali Madona del cardellino je slika italijanskega renesančnega umetnika Rafaela iz okoli leta 1505–1506.
Poglej Atenska šola in Madona s ščinkavcem
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Atenska šola in Michelangelo Buonarroti
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).
Poglej Atenska šola in Papež Julij II.
Parnas (gora)
Parnas (grško Παρνασσός, Parnassos) je apnenčasta gora v osrednji Grčiji nad Delfi, severno od Korintskega zaliva.
Poglej Atenska šola in Parnas (gora)
Parnas (Rafael)
Parnas (ki se nanaša na goro Parnas je slika italijanskega renesančnega umetnika Rafaela v Rafaelovih stancah ("Stanze di Raffaello") v Apostolski palači v Vatikanu, ki jo je naslikal po naročilu papeža Julija II. To je bila verjetno druga stena Stanze della Segnatura, ki je bila poslikana med letoma 1509 in 1511, po Sporočilu svetega zakramenta in pred Atensko šolo, ki zavzemata druge stene sobe.
Poglej Atenska šola in Parnas (Rafael)
Perspektiva (likovna umetnost)
Stopnišče v dvotočkovni perspektivi Perspektiva (latinsko prospectare – gledati v daljavo (Točneje iz deležnika prospectivus – ki zagotavlja pogled v daljavo. V srednjem veku je beseda pomenila sposobnost vida (perspectiva naturalis), oziroma način meritve oddaljenosti s pomočjo vmesne višinske točke.) v grafiki je približna predstavitev slike, kot jo vidi oko, običajno na ravni površini (kot je papir).
Poglej Atenska šola in Perspektiva (likovna umetnost)
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Atenska šola in Platon
Portretno slikarstvo
Portretno slikarstvo je žanr v slikarstvu, kjer je namen predstaviti določen človeški subjekt.
Poglej Atenska šola in Portretno slikarstvo
Rafaelove stance
Štiri Rafaelove stanze tvorijo niz sprejemnih prostorov, ki so zdaj del Vatikanskih muzejev v Vatikanu.
Poglej Atenska šola in Rafaelove stance
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.
Poglej Atenska šola in Raffaello Santi
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Poglej Atenska šola in Renesančna umetnost
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Atenska šola in Renesansa
Strop Sikstinske kapele
Strop Sikstinske kapele vsebuje zelo znan cikel fresk Michelangela Buonarrotija, narejen v letih 1508-1512 in velja za eno absolutnih in najpomembnejših mojstrovin zahodne umetnosti.
Poglej Atenska šola in Strop Sikstinske kapele
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Atenska šola in Velika geografska odkritja
Visoka renesansa
V umetnostni zgodovini je visoka renesansa kratko obdobje najbolj izjemne umetniške produkcije v italijanskih državah, zlasti v Rimu, glavnem mestu Papeške države in v Firencah, v času italijanske renesanse.
Poglej Atenska šola in Visoka renesansa