Kazalo
69 odnosi: Arleško kraljestvo, Álmoš Madžarski, Árpád Madžarski, Árpádovci, Šentandraž v Labotski dolini, Berengar I., Bořivoj I., Braslav (panonski knez), Bremen, Djekše, Frankovsko cesarstvo, Gospa Sveta, Grad Gornje Trušnje, Grad Krško, Grad Waisenberg, Grofija Holandija, Grofje Ebersberški, Henrik I. Nemški, Karantanija, Karel III. Debeli, Karlman Bavarski, Karolingi, Knežji kamen, Kocelj, Kranjska, Kranjska krajina, Krka, Avstrija (kraj), Krnska pfalška cerkev, Leuven, Liutpold Bavarski, Ludvik Mlajši, Ludvik Otrok, Mestna hiša, Osnabrück, Možberk, Mrliški zbor, Orléanska stolnica, Osnabrück, Otoni, Palača Residenz, München, Panonska marka, Papež Štefan V., Papež Bonifacij VI., Papež Formoz, Papež Janez IX., Papež Sergij III., Römer, Regnum Carantanum, Rudolfini, Samostan Reichenau, Seznam frankovskih kraljev, ... Razširi indeks (19 več) »
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Arnulf Koroški in Arleško kraljestvo
Álmoš Madžarski
Álmoš, domnevni veliki knez Madžarov, * ca.
Poglej Arnulf Koroški in Álmoš Madžarski
Árpád Madžarski
Árpád, veliki knez Madžarov (–), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Panonsko nižino.
Poglej Arnulf Koroški in Árpád Madžarski
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Arnulf Koroški in Árpádovci
Šentandraž v Labotski dolini
Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu,, je naselje s približno 1.300 prebivalci v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenske občine z okoli 10.000 prebivalci.
Poglej Arnulf Koroški in Šentandraž v Labotski dolini
Berengar I.
Berengar I. (latinsko Berengarius, Perngarius, italijansko Berengario) je bil od leta 887 kralj Italije, * okoli 845, † 7. april 924.
Poglej Arnulf Koroški in Berengar I.
Bořivoj I.
Bořivoj I. (češko Bořivoj I., latinsko Borzivogius) je bil prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Češke in začetnik Přemyslidske dinastije, * ok.
Poglej Arnulf Koroški in Bořivoj I.
Braslav (panonski knez)
Braslavov regnum se je sprva razširjal le južno od Drave; leta 896 se je razširil tudi na sever, vendar zaradi madžarskih vpadov Braslav verjetno ni mogel nadzirati vsega ozemlja Braslav je bil konec 9.
Poglej Arnulf Koroški in Braslav (panonski knez)
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Arnulf Koroški in Bremen
Djekše
Djekše (nemško Diex) je najsevernejša razložena vas na avstrijskem Koroškem, ki velja za severno mejno naselje slovenske narodne skupnosti.
Poglej Arnulf Koroški in Djekše
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Arnulf Koroški in Frankovsko cesarstvo
Gospa Sveta
Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Arnulf Koroški in Gospa Sveta
Grad Gornje Trušnje
Slika Markus Pernhart: Grad Trušnje z ruševinami (Trixen) Grad Gornje Trušnje (nemško Burgruine Obertrixen) leži jugozahodno od naselja Štriholče (nem.: Gattersdorf) v občini Velikovec v vzhodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Arnulf Koroški in Grad Gornje Trušnje
Grad Krško
Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.
Poglej Arnulf Koroški in Grad Krško
Grad Waisenberg
Grad Waisenberg ali Važenberk (nemško Burg Waisenberg) tudi castrum Waysenberc, Weyssenwurg se dviga na izolirani, skalnati gozdni vzpetini približno 7 kilometrov severozahodno od Velikovca na trasi ceste proti Mostiču na avstrijskem Koroškem.
Poglej Arnulf Koroški in Grad Waisenberg
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Arnulf Koroški in Grofija Holandija
Grofje Ebersberški
Grb grofov Ebersberških Močna in bogata bavarska družina grofov Sempt-Ebersberg, tudi grofje Sempt ali 'grofje Ebersberški', izvira iz časa koroškega cesarja Arnulfa († 899) pri grofu Sighartu († 906) iz družine Sieghardingerjev in konča z grofom Adalberom II.
Poglej Arnulf Koroški in Grofje Ebersberški
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Arnulf Koroški in Henrik I. Nemški
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Arnulf Koroški in Karantanija
Karel III. Debeli
Karel III. znan kot Karel Debeli, je bil od leta 881 do 888 cesar Karolinškega cesarstva, * 839, † 13. januar 888.
Poglej Arnulf Koroški in Karel III. Debeli
Karlman Bavarski
Karlman (nemško Karlmann, latinsko Karlomannus) je bil frankovski kralj iz Karolinške dinastije, * okoli 830, † 22. marec 880, Altötting, Bavarska Bil je najstarejši sin Ludvika Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in Hemme, hčerke bavarskega grofa.
Poglej Arnulf Koroški in Karlman Bavarski
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Arnulf Koroški in Karolingi
Knežji kamen
Knežji kamen Marka Pernharta) Knéžji kámen je obrnjen spodnji del rimskega stebra.
Poglej Arnulf Koroški in Knežji kamen
Kocelj
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.
Poglej Arnulf Koroški in Kocelj
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Arnulf Koroški in Kranjska
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Poglej Arnulf Koroški in Kranjska krajina
Krka, Avstrija (kraj)
Krka, bazilika Sončna ura na baziliki Krka je kraj na avstrijskem Koroškem v okrožju Šentvid ob reki Glini (Sankt Veit an der Glan) in ima 1249 prebivalcev (stanje 1. januar 2013).
Poglej Arnulf Koroški in Krka, Avstrija (kraj)
Krnska pfalška cerkev
Krnska pfalška cerkev z Anino kapelo Notranjost cerkve Pfalška cerkev na Krnskem gradu je rimskokatoliška župnijska cerkev v kraju Karnburg (Krnski grad) v občini Gospa Sveta (Maria Saal) na Koroškem na Gosposvetskem polju (Kärntner Zollfeld).
Poglej Arnulf Koroški in Krnska pfalška cerkev
Leuven
Leuven (flamsko in ali Louvain) je glavno mesto pokrajine Flamski Brabant v Belgiji.
Poglej Arnulf Koroški in Leuven
Liutpold Bavarski
Liutpold Bavarski (tudi Luitpold), koroški grof (približno od 893- ?), mejni grof Vzhodne krajine, nato bavarski in koroški vojvoda (?-907).
Poglej Arnulf Koroški in Liutpold Bavarski
Ludvik Mlajši
Ludvik Mlajši, včasih tudi Ludvik Saški, ali Ludvik III., je bil drugi najstarejši sin Ludvika Nemškega in Heme Atdorfske, *830/835, † 20. januar 882.
Poglej Arnulf Koroški in Ludvik Mlajši
Ludvik Otrok
Ludvik Otrok, včasih tudi Ludvik III. ali Ludvik IV., je bil od leta 899 do svoje smrti kralj Vzhodnofrankovske države, * 893, † 20./24.
Poglej Arnulf Koroški in Ludvik Otrok
Mestna hiša, Osnabrück
Zgodovinska mestna hiša (nemško Rathaus) v Osnabrücku, Nemčija, je bila zgrajena v poznogotskem slogu med letoma 1487 do 1512.
Poglej Arnulf Koroški in Mestna hiša, Osnabrück
Možberk
Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Arnulf Koroški in Možberk
Mrliški zbor
Mrliški zbor (Synodus Horrenda) imenujemo rimski zbor, zborovanje ali sinodo, ki je 897 obsodila in kaznovala sicer navzočega, toda le kot mrliča, papeža Formoza.
Poglej Arnulf Koroški in Mrliški zbor
Orléanska stolnica
Orléanska stolnica ali stolnica sv.
Poglej Arnulf Koroški in Orléanska stolnica
Osnabrück
240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.
Poglej Arnulf Koroški in Osnabrück
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Arnulf Koroški in Otoni
Palača Residenz, München
Palača Residenz v središču Münchna je nekdanja kraljeva palača bavarskih monarhov Wittelsbachov.
Poglej Arnulf Koroški in Palača Residenz, München
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Poglej Arnulf Koroški in Panonska marka
Papež Štefan V.
Štefan V. (imenovan včasih tudi Štefan VI. Papa Stephanus Quintus), italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. september 891 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 15.
Poglej Arnulf Koroški in Papež Štefan V.
Papež Bonifacij VI.
Bonifacij VI. (Papa Bonifacius Sextus), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in papež; * 13. december 805 Rim, Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo (danes Italija), † 24. april 896, Rim.
Poglej Arnulf Koroški in Papež Bonifacij VI.
Papež Formoz
Formoz (Papa Formosus), italijanski rimskokatoliški škof, kardinal in papež; * okrog 816 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. april 896 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 19.
Poglej Arnulf Koroški in Papež Formoz
Papež Janez IX.
Janez IX. (Papa Johannes Nonus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * okrog 840 Tivoli, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 5. januar 900 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od decembra 897 do 5.
Poglej Arnulf Koroški in Papež Janez IX.
Papež Sergij III.
Sergij III. (Papa Sergius Tertius), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * okrog 860 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. april 911 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 29.
Poglej Arnulf Koroški in Papež Sergij III.
Römer
Römer (nemški priimek, ki pomeni Rimljan) je srednjeveška zgradba v Starem mestu (Altstadtu) v Frankfurtu v Nemčiji in je ena najpomembnejših znamenitosti mesta.
Poglej Arnulf Koroški in Römer
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.
Poglej Arnulf Koroški in Regnum Carantanum
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Poglej Arnulf Koroški in Rudolfini
Samostan Reichenau
Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.
Poglej Arnulf Koroški in Samostan Reichenau
Seznam frankovskih kraljev
To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.
Poglej Arnulf Koroški in Seznam frankovskih kraljev
Seznam godovnih imen
Seznam godovnih imen.
Poglej Arnulf Koroški in Seznam godovnih imen
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Arnulf Koroški in Seznam zgodovinskih vsebin
Slovani v Spodnji Panoniji
srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.
Poglej Arnulf Koroški in Slovani v Spodnji Panoniji
Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka
Sostolnica Marijinega vnebovzetja v Krki je sostolnica in župnijska cerkev Krške škofije (Avstrija), ustanovljene v 11.
Poglej Arnulf Koroški in Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Poglej Arnulf Koroški in Spodnja Panonija (država)
Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.
Poglej Arnulf Koroški in Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Spytihněv I.
Spytihněv I. iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 894 ali 895 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 875, † 915.
Poglej Arnulf Koroški in Spytihněv I.
Trpimir (hrvaški knez)
Trpimirjeva država je verjetno doživela razširitev tako na kopnem kot na morju Trpimir oziroma Trpimir I. (v virih je njegovo latinizirano ime sklanjano kot Tripimero, Tripemero ali kot Trepimiro), * ?, † 864, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.
Poglej Arnulf Koroški in Trpimir (hrvaški knez)
Trušnje
Trušnje (nemško Trixen) je ime za dolino v severozahodnem območju mestne občine Velikovec na avstrijskem Koroškem s posebnim zgodovinskim pomenom.
Poglej Arnulf Koroški in Trušnje
Velika beginaža, Leuven
Velika beginaža (francosko grand beguinage de Louvaine, nizozemsko Groot Begijnhof van Leuven) je dobro ohranjena beginaža (iz francoskega izraza béguinage – arhitekturno območje za nastanitev begin, vernih žensk, ki so živele v skupnosti, ne da bi se zaobljubile Bogu ali odvrnile od sveta) in povsem obnovljena zgodovinska četrt z desetimi ulicami na jugu središča mesta Leuven v Belgiji.
Poglej Arnulf Koroški in Velika beginaža, Leuven
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Arnulf Koroški in Velikomoravska
Vladimir Rasate
Vladimir Rasate (bolgarsko Владимир Расате, Vladimir Rasate) je bil sin kneza Borisa I. in od leta 889 do 893 bolgarski vladar, * okrog 850, † po 893.
Poglej Arnulf Koroški in Vladimir Rasate
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Arnulf Koroški in Vojvodina Češka
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Arnulf Koroški in Vojvodina Bavarska
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Arnulf Koroški in Vzhodnofrankovska država
Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Carinska služba na Slovenskem se prvič pojavi v času Rimljanov, kasneje pa v oživi s pojavom novega veka.
Poglej Arnulf Koroški in Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Arnulf Koroški in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Arnulf Koroški in Zgodovina Slovenije
8. december
8.
Poglej Arnulf Koroški in 8. december
Prav tako znan kot Arnulf.