Kazalo
24 odnosi: Barok, Château de Saint-Germain-en-Laye, Dvorec Nymphenburg, Elizejske poljane, Francoska baročna arhitektura, Francoski park, Graščina Vaux-le-Vicomte, Grad Racconigi, Heraklej pri počitku, Kraljeva palača, Pariz, Louis Le Vau, Louvrska palača, Matignonska palača, Palača Charlottenburg, Palača Fontainebleau, Palača Petergof, Palača Schleissheim, Palači Augustusburg in Falkenlust, Brühl, Pariz, Simon Vouet, Versajska palača, Versajski vrtovi, Zgodovina vrtov, 17. stoletje v francoski umetnosti.
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej André le Notre in Barok
Château de Saint-Germain-en-Laye
Château de Saint-Germain-en-Laye je nekdanja kraljeva palača v občini Saint-Germain-en-Laye, v departmaju Yvelines, približno 19 km zahodno od Pariza, Francija.
Poglej André le Notre in Château de Saint-Germain-en-Laye
Dvorec Nymphenburg
Dvorec Nymphenburg (Schloss Nymphenburg) je baročna palača v Münchnu, Bavarska, Nemčija.
Poglej André le Notre in Dvorec Nymphenburg
Elizejske poljane
Elizejske poljane ali Avenue des Champs-Élysées (francoska izgovorjava) je avenija v 8.
Poglej André le Notre in Elizejske poljane
Francoska baročna arhitektura
Francoska baročna arhitektura, včasih imenovana tudi francoski klasicizem, je bila slog arhitekture v času vladavine Ludvika XIII. (1610–43), Ludvika XIV. (1643–1715) in Ludvika XV. (1715–74).
Poglej André le Notre in Francoska baročna arhitektura
Francoski park
Francoski park tudi francoski formalni vrt, francosko jardin à la française (dobesedno, 'vrt na francoski način') je slog parka, ki temelji na simetriji razporejeni precej geometrično in se opira na točno začrtane vzorce ter uvaja red v naravo.
Poglej André le Notre in Francoski park
Graščina Vaux-le-Vicomte
Graščina Vaux-le-Vicomte je francoska baročna graščina, ki se nahaja v Maincyju, v bližini Meluna, 55 km jugovzhodno od Pariza v departmaju Seine-et-Marne, Francija.
Poglej André le Notre in Graščina Vaux-le-Vicomte
Grad Racconigi
Kraljevi grad Racconigi je palača s krajinskim parkom v kraju Racconigi, pokrajini Cuneo, Piemont, Italija.
Poglej André le Notre in Grad Racconigi
Heraklej pri počitku
Heraklej pri počitku ali Farnezijski Heraklej (italijansko Ercole Farnese) je antični kip Herkula, verjetno povečana kopija, izdelana v zgodnjem 3.
Poglej André le Notre in Heraklej pri počitku
Kraljeva palača, Pariz
Kraljeva palača v Parizu (francosko Palais-Royal, izgovorjava) je nekdanja kraljeva palača v 1.
Poglej André le Notre in Kraljeva palača, Pariz
Louis Le Vau
Louis Le Vau (1612 – 11. oktober 1670) je bil francoski baročni arhitekt, ki je delal za kralja Ludvika XIV. Bil je arhitekt, ki je pomagal razviti francoski klasicistični slog v 17.
Poglej André le Notre in Louis Le Vau
Louvrska palača
Louvrska palača (nekdanja kraljeva palača) stoji na desnem bregu Sene v Parizu, med vrtovi Tuilerijske palače in cerkvijo Saint-Germain l'Auxerrois.
Poglej André le Notre in Louvrska palača
Matignonska palača
Matignonska palača se nahaja na ulici Rue de Varenne, v 7.
Poglej André le Notre in Matignonska palača
Palača Charlottenburg
Palača Charlottenburg (Schloss Charlottenburg) je baročna palača v Berlinu, v Charlottenburgu, v okrožju Charlottenburg-Wilmersdorf.
Poglej André le Notre in Palača Charlottenburg
Palača Fontainebleau
Palača Fontainebleau (francosko Château de Fontainebleau) se nahaja v občini Fontainebleau, 55 kilometrov jugovzhodno od središča Pariza in je med največjimi francoskimi kraljevimi palačami.
Poglej André le Notre in Palača Fontainebleau
Palača Petergof
Palača Petergof (rusko: Петерго́ф, IPA:, kar pomeni 'Petrov dvor'), je vrsta palač in vrtov, ki so v Petergofu, Sankt Peterburg, Rusija, ki jo je naročil Peter Veliki kot neposreden odgovor na Versajsko palačo Ludvika XIV. Prvotno jo je leta 1709 nameraval imeti za bivanje.
Poglej André le Notre in Palača Petergof
Palača Schleissheim
Palača Schleissheim (nemško Schloss Schleißheim) obsega tri posamezne palače v velikem baročnem parku v vasi Oberschleißheim, predmestju Münchna na Bavarskem, v Nemčiji.
Poglej André le Notre in Palača Schleissheim
Palači Augustusburg in Falkenlust, Brühl
Palači Augustusburg in Falkenlust stojita v mestu Brühl, Severno Porenje - Vestfalija.
Poglej André le Notre in Palači Augustusburg in Falkenlust, Brühl
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej André le Notre in Pariz
Simon Vouet
Simon Vouet (francosko:; 9. januar 1590 - 30. junij 1649) je bil francoski slikar, ki je študiral in postal pomemben v Italiji, preden ga je Ludvik XIII. Francoski poklical kot premier peintre du Roi v Francijo.
Poglej André le Notre in Simon Vouet
Versajska palača
Versajska palača (Palais et parc de Versailles) je bila rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. Stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in je obkrožena z 815 hektari vrtov oziroma parkov.
Poglej André le Notre in Versajska palača
Versajski vrtovi
Versajski vrtovi (francosko: Jardins du Château de Versailles) zasedajo del tega, kar je bilo nekoč Domaine royal de Versailles, kraljevska posest Versajske palače.
Poglej André le Notre in Versajski vrtovi
Zgodovina vrtov
Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.
Poglej André le Notre in Zgodovina vrtov
17. stoletje v francoski umetnosti
Francoska umetnost 17.
Poglej André le Notre in 17. stoletje v francoski umetnosti